V ljubljanskem kariernem središču, ki je začel delati marca letos, podporo brezposelnim osebam ponuja 14 svetovalcev. Vodi jih Sabina Sevšek, ki je prej na zavodu delala neposredno s podjetji, kar je prav tako ena od dejavnosti kariernega središča.
V prvi polovici leta so imeli v kariernem središču, kjer so vrata odprta vsem, ne le brezposelnim, torej tudi tistim, katerih zaposlitev je ogrožena ali pa iščejo nove priložnosti, še šolajoči mladini, migrantom itd., 3450 obiskov, pri čemer je treba poudariti, da je glavna pozornost v ljubljanskem kariernem središču posvečena mladim brezposelnim.
Od osnovnega do poglobljenega svetovanja
Osebno in prek portala so svetovalci, ki so dnevno v stiku s svojimi svetovanci, opravili skoraj 34.000 različnih obravnav. V ta podatek sodijo tudi udeležbe mladih na skupinskih delavnicah in predstavitvah delodajalcev. Sicer pa se je svetovalec dolžan svojemu svetovancu na e-pošto odzvati najpozneje v 24 urah. »Med mladimi je e-komunikacija precej razširjena, saj očitno raje tako komunicirajo s svojim svetovalcem, kot da čakajo na uradne ure,« pravi vodja kariernega središča.
Obiskovalcem kariernega središča je na voljo dostop do svetovnega spleta, na oglasnih deskah in policah pa veliko uporabnih informacij za iskanje zaposlitvenih priložnosti, tudi v tujini prek Euresa. »Vsi mladi brezposelni dobijo osnovno karierno svetovanje. Pridejo na prvi zaposlitveni načrt in svetovalec nato presodi, kateri koraki naj sledijo. Če je mladi samoiniciativen in računalniško dovolj pismen, je nato komunikacija s svetovalcem redkejša in poteka predvsem prek portala.« Tistim, ki so neodločni in potrebujejo več pomoči, ki na primer ne vedo, kaj bi radi delali, torej si ne znajo postaviti zaposlitvenega cilja, ali pa imajo drugačne stiske, pa zagotovijo individualno poglobljeno svetovanje, je poudarila Sabina Sevšek.
»Naša naloga je, da mlade in tudi druge brezposelne oziroma iskalce zaposlitve opremimo tako, da so pri iskanju zaposlitve čim bolj samostojni in seveda uspešni. Želimo pripraviti tudi čim več srečanj delodajalcev z brezposelnimi, da jim iz prve roke predstavijo zaposlitvene priložnosti in kaj kadroviki iščejo pri potencialnih novih sodelavcih. Sodelujemo tudi z lokalnim okoljem in iskalcem zaposlitve dnevno posredujemo aktualne podatke o delavnicah, projektih, izzivih, novostih tudi v inkubatorjih, itd.,« opisuje Sabina Sevšek.
Samoocena in samopromocija
Mladim so na voljo tudi modularne delavnice, na katerih jih opremijo z znanjem za lažje iskanje zaposlitve in učinkovitejše predstavljanje zaposlovalcem. Aktivno do cilja je delavnica, ki je namenjena prvim iskalcem zaposlitve, na delavnici Samoocena prepoznavajo svoje poklicne interese in kompetence, na delavnicah pa se poleg dobre pisne predstavitve in motivacijskega pisma naučijo tudi učinkovito nastopiti na razgovoru za službo in samopromocije, spoznajo specifike in potencial družbenih medijev za iskanje zaposlitve, najbolj proaktivni pa so mladi na delavnici, ki so jo poimenovali Zaposlitveni brainstorming (skupinska debata in iskanje rešitev). Na njej se namreč udeleženci zelo aktivno pogovarjajo tudi o prednostih in pasteh podjetništva, osebni blagovni znamki in samopromociji, napakah pri iskanju zaposlitve. Tako so v prvi polovici leta izvedli 77 modularnih delavnic.
Nove delavnice so svetovalci predstavili v okviru Tedna vseživljenjskega učenja, v okviru katerega je za deljenje izkušenj iz prve roke poskrbel tudi mladi brezposelni programer, ki gre te dni na samostojno podjetniško pot in je znanje delil drugim bodočim programerjem. »Jeseni bomo nadaljevali sodelovanje s podjetji, med drugim načrtujemo dan odprtih vrat, na katerem bomo na območni službi organizirali hitre zmenke predstavnikov zaposlovalcev in iskalcev zaposlitve ter različne delavnice,« pojasnjuje Sabina Sevšek.
Uspešnost svojega dela merijo na različne načine, a na prvem mestu je statistika. Na uradu za delo Ljubljana se je med januarjem in julijem letos zaposlilo 2226 mladih, starih do 29 let, kar je 527 več kot v enakem obdobju lani in kar je zasluga zavodovega intenzivnega dela z mladimi, pri čemer pa ne gre prezreti dejstva, da je tudi priliv brezposelnih mladih v tem istem obdobju večji kot lani. Denarja za subvencioniranje samozaposlitve ni več, razen oprostitve plačevanja prispevkov za samozaposlene, ki je v prvem letu 50-odstotna, v drugem letu 30-odstotna. Bodo pa imeli mladi jeseni možnost vključitve v različne podjetniške delavnice.
Ukrep Delovni preizkus, ki je enomesečno usposabljanje pri delodajalcu, se sicer avgusta izteče, velik interes je bil tudi za program usposabljanja na delovnem mestu, še vedno pa lahko za zaposlitev mladih delodajalci uveljavljajo oprostitev plačila prispevkov za dve leti. Odprto je tudi javno povabilo Zaposli me, na katerega se lahko prijavijo delodajalci z območij z najvišjo stopnjo brezposelnosti.