»Socialni demokrati imamo znanje in ideje, imamo jasen program in ekipo. Izkušnje kažejo, da je Slovenija upravljana bolje, če smo v vladah tudi Socialni demokrati,« je v pismu svojim strankarskim »tovarišem in tovarišicam« med drugim zapisal predsedujoči Socialnim demokratom (SD) Dejan Židan, ki bo tudi v novi vladi najverjetneje kmetijski minister, čeprav je osebno ciljal višje – na čelo gospodarskega ministrstva.
Stranka Mira Cerarja (SMC), ki je doslej delovala kot skrivnostna združba visokošolskih učiteljev in državnih uradnikov ter je bolj ali manj vse skrivala pred javnostjo, je včeraj na spletni strani naposled razkrila svojega prvega ministrskega kandidata. »Z zadovoljstvom sporočamo, da je prof. dr. Dušan Mramor, ugledni strokovnjak na področju financ z bogatimi mednarodnimi izkušnjami, privolil v kandidaturo za ministra za finance Republike Slovenije v bodoči vladi. Finančni minister je že bil v letih 2002–2004,« so se pohvalili. Preostala imena kandidatov in kandidatk za ministre so še vedno skrivnost.
Koliko bo ministrstev?
Iz tretje različice predloga koalicijske pogodbe, ki jo je SMC najverjetnejšim koalicijskim partnericam poslala včeraj (med naslovniki je še vedno stranka ZaAB, čeprav so se v SMC soglasno odločili, da je ne bodo povabili v koalicijo), je mogoče sklepati, da bo imela tudi nova vlada 14 ministrstev in ne 16, kot je bilo sprva predvideno. Načrtovane odcepitve visokega šolstva in znanosti od šolstva in športa namreč ne bo.
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je SMC nameravala preseliti pod zunanje ministrstvo, kar pomeni, da ne bi imel več ministra brez listnice za to področje, a je včeraj prvak DeSUS Karl Erjavec zagotovil, da urad ostaja samostojen in da bo njegova stranka znova ponudila ministrskega kandidata zanj. Če bo ostalo pri tem, bo imela Cerarjeva vlada 15 ministrov, morda celo 16. Zadnja različica koalicijske pogodbe namreč predvideva ministra brez listnice, ki bi vodil novo projektno pisarno za strateške projekte vlade. V ta namen naj bi sedanjo vladno službo za razvoj in evropsko kohezijsko politiko preimenovali v službo vlade za strateške razvojne projekte in kohezijo.
Bančna luknja je izginila
Sicer pa tretja različica osnutka koalicijskega sporazuma, ki se je v primerjavi s prejšnjo nekoliko odebelila, prinaša nekaj sprememb. Iz nje je med drugim izginilo poglavje o preiskavi bančne luknje. V prejšnjem osnutku je pisalo, da bodo tisti člani uprav in nadzornih svetov bank, ki so zakrivili to luknjo, zanjo odškodninsko in materialno odgovarjali. Takšno dikcijo je predlagala Nova Slovenija, ki je iz pogajanj za vstop v koalicijo Mira Cerarja izstopila, in to je najbrž razlog, da je z njo odšla tudi vnema po preiskavi bančne luknje. Enako velja za določilo, da bo koalicija Mira Cerarja ukinila zgornji razred dohodninske lestvice s 50-odstotno davčno stopnjo. Tudi to je predlagala NSi. Ostaja pa obljuba (prej je bila zaveza), da bodo skušali razbremeniti plače visokokvalificirane delovne sile. V NSi bodo s koalicijsko pogodbo zadovoljni tudi v delu, ki govori o nujnosti dostojnega pokopa vseh mrtvih, saj ta njen predlog ostaja v koalicijskem sporazumu.
Tudi pri nesrečnem projektu TEŠ6 so se v koalicijsko spremembo prikradli drobni, a pomembni popravki. V drugi različici je pisalo, da se bodo na podlagi neodvisne revizije gradnje in ekonomike obratovanja odločili o nadaljnjem delovanju TEŠ6, na predlog SD pa je odločanje o obstoju tega energetskega velikana izpadlo iz koalicijske zaveze. Zanimivo je, da je SMC v tem pogledu ustregla SD, čeprav ji po drugi strani – tako naši viri – prav zaradi tega, ker je vpletena v ta sporni projekt, nikakor ne želi prepustiti vodenja ministrstva za infrastrukturo, pod katerega sodi TEŠ6. Cerar bi, tako pravijo tisti, ki sodelujejo v koalicijskih pogajanjih, raje šel znova na volitve kot dopustil, da infrastrukturnega ministra izberejo Socialni demokrati.
Notarjev ne bodo nadzirali
Uvedba davčnih blagajn ostaja v koalicijski pogodbi, ni pa bila SD uslišana, da bi bili iz tega projekta izvzeti tisti, ki so pavšalno obdavčeni. Zaradi grenkih izkušenj z zapornikom Janezom Janšo namerava nastajajoča koalicija še letos poslati v državni zbor novelo zakona o volitvah, v katerem bodo najverjetneje spremenili pogoje za kandidiranje za poslance. Iz koalicijske pogodbe pa je za nameček izpadlo določilo, da bo nova vlada uvedla nadzor nad kakovostjo notarskih storitev in znižala nekatere njihove cene.
Na pobudo SD se je v novi različici predloga koalicijskega sporazuma znašel predlog o povezovanju ali združevanju občin, ki ga prej v njem ni bilo, kmetijski minister Dejan Židan pa je vanj zrinil tudi nova določila o gozdovih in državnem gozdarskem podjetju, katerega ustanovitev mu je spomladi spodletela. Takole med drugim piše: »Prizadevali si bomo za učinkovitejše upravljanje z gozdovi, ki bo vključevalo korenite spremembe v dosedanjem sistemu koncesij v gozdarstvu v smeri zviševanja ali morebitne odprave koncesij in prenosa upravljanja na enovito državno podjetje.«
Sramežljivo o enakih možnostih za vse
SMC je v tretjo različico koalicijske pogodbe dodala posebno poglavje o politiki enakih možnosti za vse, a je to storila zelo sramežljivo. Je namreč najkrajše med vsemi, saj obsega vsega 18 vrstic. Koalicija se med drugim zavezuje, da bo v središče svojega delovanja postavila načela enakih možnosti za vse, ne glede na raso, starost, spol, vero in spolno prepričanje. V okviru vladnega sveta za človekove pravice naj bi deloval urad zagovornika načel enakosti.
To poglavje v koalicijski pogodbi je precej skromnejše od želja Socialnih demokratov, ki koalicijskih partnerjev niso uspeli prepričati, naj se zavežejo, da bodo podpirali uravnoteženo zastopanost žensk in moških na vodilnih mestih. Tudi njihovega predloga po sprejetju novega družinskega zakonika, s katerim bi zaščitili pravice otrok, ni v predlogu koalicijskega sporazuma. SD ni uspelo doseči niti tega, da bi v koalicijsko pogodbo vnesli zavezo k spoštovanju človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualnih in transoseb ter da bi se nova vlada lotila odprave sistemske diskriminacije istospolnih partnerjev in istospolno usmerjenih ljudi.
