Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa bi lahko konvoj v Ukrajino vstopil prek mejnega prehoda v bližini Luganska, kjer bi ga pregledali ukrajinski cariniki in predstavniki Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Nemški časnik Spiegel medtem na svoji spletni strani navaja, da bi lahko ruski tovornjaki mejo prečkali tudi na točki, ki ni pod nadzorom ukrajinske vojske.
Večina stvari še nejasnih
Kijev je sicer v sredo predlagal, da konvoj, potem ko bi prečkal mejo, pot nadaljuje prek ozemlja, ki ga nadzorujejo proruski separatisti, v Lugansku pa bi nato pomoč razdelili predstavniki Rdečega križa. Kijev je dal vedeti, da morajo konvoj pred vstopom na ukrajinska tla pregledati mednarodni opazovalci. Pomočnik ukrajinskega predsednika Petra Porošenka Valerij Čalij se je danes pritožil, da Moskva konvoja z nikomer ne usklajuje. Po besedah Čalija je namreč ICRC prejel le nepopoln seznam tovora, ki ga prevažajo ruski tovornjaki.
(Foto: Reuters)
Da je vse skupaj nejasno, je dala vedeti tudi predstavnica ICRC Anastasia Isyuk, ki je po poročanju britanskega BBC poudarila, da morata Kijev in Moskva še razrešiti vprašanje postopkov ob prečkanju meje in carine.
Konvoj proti Ukrajini krenil v torek
Ruski konvoj je proti Ukrajini krenil v torek. Okoli 260 kamionov s humanitarno pomočjo prevaža 400 ton žit, 100 ton sladkorja, 62 ton otroške hrane, 54 ton medicinske opreme in zdravil, 12.000 spalnih vreč in 69 prenosnih električnih generatorjev. Pomoč je namenjena civilistom, ujetim v spopadih na vzhodu Ukrajine, ki so ga zavzeli proruski separatisti.
V Lugansku so sto tisoči ostali brez elektrike in vode. Prekinjene so telefonske in internetne povezave, izčrpane so zaloge goriva, večina trgovin je zaprtih.
(Foto: Reuters)
Kijev bi poslal tudi svoje konvoje pomoči
Kijev je sicer danes obelodanil, da bo na vzhod države poslal svoje konvoje pomoči. Kot je sporočila ukrajinska vlada, bo več tovornjakov s pomočjo iz Kijeva, Dnjepropetrovska in Harkova krenilo proti Starobelsku, ki je pod nadzorom ukrajinskih sil, sicer pa leži kakih 100 kilometrov severno od Luganska.
Tovornjaki bodo na pot krenili, potem ko je vlada v Kijevu v sredo napovedala sprostitev okoli 560.000 evrov nujne pomoči za civiliste na območjih pod nadzorom separatistov, navaja AFP.
Rasmussena skrbijo ambicije Putina »prek meja Ukrajine«
Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je v sredo zvečer izrazil zaskrbljenost, da ambicije ruskega predsednika Vladimirja Putina »segajo prek meja Ukrajine«, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Spomnil je na zamrznjene konflikte v Pridnestrju v Moldaviji ter v gruzijskih Abhaziji in Južni Osetiji, za katerimi »stoji« Rusija.
(Foto: Reuters)
»Videli smo že nezakonito priključitev Krima, videli smo močno rusko roko pri destabilizaciji vzhodne Ukrajine,« je dejal Rasmussen in nadaljeval, da vidimo Rusijo tudi za zamrznjenimi in dolgotrajnimi konflikti v Pridnestrju, Abhaziji in Južni Osetiji - treh separatističnih regijah, katerih neodvisnost je Rusija priznala. Kot je ob robu obiska na Islandiji menil Rasmussen, skuša Rusija v okoliških državah vzpostaviti nekakšno ozračje svojega vpliva. »In prav zato sem zaskrbljen, da gredo ambicije Rusije prek meja Ukrajine,« je dejal.
Putin: Naredili bo vse, da se prelivanje krvi čim prej konča
Ruski predsednik Vladimir Putin se je danes odzval, da se je Rusija mobilizirala zaradi svojega dobrega, ne pa zaradi konflikta z drugimi državami. »Našo državo moramo mirno, učinkovito in dostojanstveno nadgrajevati, ne pa je ograjevati pred zunanjim svetom,« njegove besede v odzivu na sankcije EU in ZDA navaja Reuters. Poudaril je, da trgovinska vojna z ZDA in Evropo ne pomeni, da mora Moskva prekiniti vezi s svojimi partnerji. »Vendar jim prav tako ne smemo dovoliti, da nas prezirajo.«
Ruski predsednik je na srečanju s poslanci dume in ministri v Jalti dejal, da je bil prisiljen uvesti prepoved uvoza določenih prehrambenih izdelkov, da bi zaščitil ruske nacionalne interese. Poleg tega bodo ukrepi pomagali oživiti domači kmetijski sektor in omogočili novim ruskim zaveznikom v Latinski Ameriki in drugim državam, kot je Turčija, boljši dostop do ruskega trga. »Te sankcije niso samo povračilni ukrepi,« je zatrdil.
»Rusijo moramo zaradi trdega dela naših ljudi in v imenu države, ne pa za vojno z drugimi,« je bil jasen med obiskom na Krimu.
Putin je tudi ponovil, da bo Rusija naredila vse za končanje prelivanja krvi v sosednji Ukrajini. »Ta država se je potopila v krvav kaos, v bratomoren konflikt,« je dejal. »Naredili bo vse, kar je v naši moči, za končanje tega konflikta, da se prelivanje krvi čim prej konča,« je dodal Putin.
(Foto: Reuters)
Na vzhodu države znova spopadi
Po poročanju tujih tiskovnih agencij pa na območju Donecka in Luganska znova potekajo spopadi. Po poročanju Reutersa so po prvem glasnem poku evakuirali številne ljudi iz bližnjih stavb v središču Donecka, v Lugansku pa naj bi umrlo nekaj ljudi, a natančno število še ni znano.
Območne oblasti Donecka so danes sporočile, da je v zadnjih treh dneh na območju Donecka umrlo 70 ljudi (vsi naj bi bili civilisti), 116 pa jih je bilo ranjenih.
Po ocenah oddelka za človekove pravice ZN se je v zadnjih dveh tednih število smrtnih žrtev na vzhodu države podvojilo – življenje naj bi tako izgubilo najmanj 2000 ljudi (okoli 5000 jih je ranjenih).
