Upam, da poznate staro slovensko reklo o delanju računa brez krčmarja. Točno to so delali arhitekti slovenske osamosvojitve, ko so spreminjali družbenopolitični sistem iz samoupravnega socializma v kapitalizem. Krčmar, če si ne znate razložiti, je ljudstvo. Ljudje nimajo »knofa«, ki ga lahko obrneš, pa bo iz včerajšnjega samoupravljalca z vrednotami, da se od njega pričakuje soustvarjanje k družbenemu bogastvu, postal zrel posameznik, ki si bo prizadeval za svoj poslovni uspeh, ne na račun drugega. Ker ima tovrstna preobrazba nujno prvo fazo: ko je posameznik najprej skoncentriran le na svoj dobiček – za druge pa mu dol visi (zakaj pa se ne znajdejo kakor on). Tako kakor gošarju, ki je razsekal v drva bidermajersko omarico. Ljudstvo je kot velika ladja – še kar nekaj časa po tem, ko ste že obrnili krmilo, pluje v isti smeri.
Na papirju je vendar vse tako zelo čudovito: razni Sachsi in podobni, pa tudi slovenski mladi ekonomisti (npr. Mrkaić, Polanec, Damijan). Ali se še spomnijo, kakšne abotnosti so stresali, polni teoretičnega znanja o ekonomiji, pa nič življenjskih izkušenj? Kako drugače govorijo dandanes?
Hišo lahko čudovito renovirate, najlažje tako, da jo podrete in vse naredite na novo. Kaj pa, če v njej živijo ljudje? Hudičevo previdno morate delati, da komu kakšen tram ne pade na glavo med vašim prenavljanjem. In to je bila Slovenija! Leta 1991 ni bila brez »stanovalcev«, ti pa niso mogli čez noč postati to, kar so si zgoraj omenjeni zamislili na papirju.
Ne domišljam si, da se na ekonomijo spoznam (kakor »generali« iz naslova): vem pa, da vse delajo ljudje (ne pa kakšni roboti). In človeka kot biopsihosocialno bitje poznam in vem, da človek ni šahovska figura ali robot, ki se bo čez noč spremenil, kadar si bo nekdo, ki ima ambicijo priti na oblast, to zaželel. Zato verjamem, da je Mencinger predlagal mnogo smotrnejšo rešitev prehoda v zdajšnji sistem kakor na primer Saschs, ki ga je Peterle privlekel iz Amerike. Mencinger je bil od tukaj, nameraval je tudi živeti tukaj. Sachs je zaprl svoj kuferček in odletel – Slovenci pa...
Veste, približno tako je to, kot bi čez noč izginili vsi računalniki in kalkulatorji. Pa računajte z »rehenšibrom« in »peš« izračunajte kvadratni koren iz kakšnega večmestnega števila! Saj ste se učili tega v šoli – in če tega jutri ne boste znali, vas je treba lustrirati. Ali vam vsaj očitati, da ne znate speljati tranzicije. Vedno naj se spremeni nekdo drug! Če pa se ne, ga kar lustrirajmo (ali pa »zradirajmo«).
Saj je dobrodošlo, da ljudi opominjate na tranzicijo in zakonitosti trga – ampak ne počnite tega s tem, da ne doumevate, kako je bilo slovensko gospodarstvo v svojem bistvu uničeno že od vsega začetka zato, ker smo poslušali razne pametnjakoviče, ki jim je za Slovence dol viselo. Zato ne vzklikajte tako zgroženo o koncu javne morale in pravne države. Za spremenitev kurza neke države niso odgovorni samo tisti pri krmilu. Zato rezultati zgodovine sami zase dovolj povedo – le razumeti jih je treba!
Slovenija bo lahko mala Švica – ampak čez 20 ali 30 let! Kje pa bo takrat Švica? In recimo Švedska, Norveška, tudi Nemčija, Nizozemska... Prerokujem vam lahko: imele bodo variacijo družbenopolitičnega sistema, še najbolj podobno nečemu, kar smo že imeli (v SFRJ). Ker smo takrat imeli sistem, najbolj primeren človeku. Razen če seveda ne menite (tako kot v 50. letih 19. stoletja), da so nekateri poklicani (od boga izbrani) za to, da oblastujejo (v čemer jih je Cerkev podpirala – in jih še, saj sledove te ideje najdete tudi v slovenskih desničarskih strankah oziroma v SDS in NSi).
Upam tudi, da si boste znali razlagati to, kar ima povedati Peinkiher ali pa Balažic. Ravnanja ljudi vedno podležejo ukazom čustev (ne pa razuma). Zato posledice čustveno nezrelih reakcij pri malih ljudeh trpijo kvečjemu njihovi družinski člani, pri oblastnikih pa vsi prebivalci države. Če mislite, da jih boste »urazumili« s kontrolo – kdo pa izvaja kontrolo (nadzor)?
Tudi ljudje! Rešitev je torej izgradnja takega družbenopolitičnega sistema, v katerega bo tak nadzor vgrajen. To pa ni tržni sistem! Če po mlakuži pobezate in skalite vodo, se bo ta sčasoma zbistrila – tudi trg bo sčasoma »zbistril« družbo (jo »očistil«, da bodo odgovorni pri odločanju dali prednost razumu pred čustvi) – ampak za kaj takega potrebuje okoli 50 let. Kako pa naj ljudje živijo tačas?!
Uroš Blatnik, Ljubljana