Izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc je na novinarski konferenci v Ljubljani uvodoma pojasnila, da je socialna kapica pomemben element za prestrukturiranje gospodarstva, prestop k izdelkom in storitvam z višjo dodano vrednostjo.
Socialna kapica je evropski standard
Poleg tega bi po njenih besedah prinesla večjo privlačnost za tuje in domače naložbe, več novih delovnih mest, večjo motivacijo zaposlenih, zajezitev bega možganov, uvajanje primerljivih pogojev poslovanja z drugimi državami, dvig domače porabe, krepitev srednjega razreda ter zagon gospodarske rasti in razvoj družbe.
Šmučeva je spomnila še, da je socialna kapica evropski standard in da jo ima 19 držav v EU, vključno z vsemi sosednjimi državami.
Predsednik Združenja Manager, sicer generalni direktor družbe Danfoss Trata, Aleksander Zalaznik je poudaril, da pri nižjih plačah neto plača zaposlenega v Sloveniji znaša 60 odstotkov stroška delodajalca, potem ko se to pri najvišjem razredu obrne, tako da dosega le še 37 odstotkov stroška delodajalca. Za 4000 evrov neto plače je tako strošek delodajalca pri skoraj trikratniku tega zneska oz. pri 11.000 evrih, je bil kritičen.
Ne smemo si zatiskati oči
Po njegovem mnenju je »absolutno nehigienično« in nerazvojno naravnano, da si država vzame tako velik kos posameznikovega zaslužka.
Predsednik Sveta Gazela, sicer lastnik Halcoma, Matjaž Čadež je povedal, da njihove izkušnje kažejo, da ob enakem strošku delodajalca zaposleni vrhunski strokovnjak na svoj račun v Sloveniji dobi 58.000, v Srbiji 113.000, v Dubaju pa 139.000 evrov letne plače.
Gre za gromozanske razlike in ne smemo si zatiskali oči, da bomo lahko na ta način konkurirali v svetu, je opozoril.
Svetovalec generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Goran Novković je ocenil, da je treba socialno kapico postaviti pri 37.000 evrih bruto letne plače. Izpad iz socialnih blagajn naj bi znašal okoli 200 milijonov evrov, pokriti pa naj bi se ga dalo z višjo obdavčitvijo premoženja in strukturnimi reformami.
To ne sme biti edini ukrep
Četudi je socialna kapica pomemben ukrep, pa ne sme biti edini, je ocenil in pozval k dodatnemu znižanju obremenitve gospodarstva.
Sogovorniki sicer niso naklonjeni delni uvedbi socialne kapice, ki jo predvideva osnutek koalicijske pogodbe, saj da bi bila to neka nova - ne posebej transparentna - posebnost Slovenije.
Vsi so izpostavili tudi, da so spremembe ekonomske politike nujne, saj dosedanja ni pripeljala iz krize, prehitevajo pa nas že tudi države, ki so bile pred leti še daleč za nami.
