Kranjski Iskratel naj bi bil pri lastninjenju, v katerem so menedžerji in izbrani zaposleni celotni račun za izplačilo starih lastnikov naprtili kar prevzeti družbi, oškodovan za 26 milijonov evrov, sumijo gorenjski kriminalisti.
Do večine teh sredstev naj bi neupravičeno prišli v Gorenjski banki, ki so vsega 45.000 evrov vreden vložek na škodo Iskratela v enem dnevu spremenili v 20 milijonov evrov zaslužka. Do preostanka domnevno nezakonito pridobljene premoženjske koristi naj bi prišli zaposleni v Iskratelu, saj si je njihovo podjetje FinTel s plačilom vsega dveh milijonov evrov zagotovilo popolni nadzor nad vodilnim proizvajalcem telekomunikacijske opreme pri nas. Zato so kriminalisti po končani preiskavi zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti kazensko ovadili dve pravni in štiri odgovorne fizične osebe. Po naših informacijah gre za upokojenega glavnega direktorja Iskratela Andreja Polenca in nekdanjega finančnega direktorja Metoda Zaplotnika. V vrstah Gorenjske banke sta ovadena nekdanja člana uprave Gorazd Trček in Srečko Korber. Vpletene v domnevno sporno lastninjenje Iskratela druži tudi pomoč Binetu Kordežu pri neuspešnem prevzemu Merkurja. Tako Iskratel kot Gorenjska banka naj bi pri tej operaciji izgubila več kot deset milijonov evrov.
Zaradi zlorabe položaja jim grozi do osem let zaporne kazni. Če bo tožilstvu uspelo dokazati oškodovanje Iskratela, bo vračilo povzročene škode verjetno terjalo kar od banke in že omenjenega podjetja FinTel, v katerem so lastniki štirje menedžerji Iskratela in 200 zaposlenih. Kriminalisti so namreč ovadili obe pravni osebi, ki jima lahko predpišejo denarno kazen, odvzem premoženja, prenehanje pravne osebe ali prepoved razpolaganja z vrednostnimi papirji. Menedžerji Iskratela, ki se trenutno s strateškimi vlagatelji iz tujine pogovarjajo o prodaji večinskega deleža, bi lahko v skrajnem primeru celo izgubili družbo.
Podrobnosti o lastninjenju, izstopu nemškega Siemensa iz lastniške strukture in nenavadno visokih zaslužkih Gorenjske banke smo v Dnevniku razkrivali že leta 2009. Izplačilo Siemensa, ki je hotel prevzeti lastniški nadzor, a se je zaradi nasprotovanja menedžerjev raje umaknil in po 20 letih iz Kranja odkorakal s 25 milijoni evrov v žepu, je bil prvi korak. Takoj zatem so v Iskratelu pripravili teren za postopni odhod Gorenjske banke iz lastništva. Čeprav je Gorenjska banka obvladovala 26 odstotkov Iskratela, pol manj od Siemensa, je s prodajo zaslužila še celo več. V zapleteni verigi poslov je najprej izvedla dokapitalizacijo Iskratela v višini 45.000 evrov in lastništvo povečala na 67,7 odstotka. Večino tega je za 20 milijonov evrov prodala Iskratelovi odvisni družbi in obdržala kontrolni 25-odstotni delež. Tega je nato s terminsko pogodbo prodala Iskratelu, zanj pa v začetku lanskega leta prejela 8,5 milijona evrov.
»Kazenska ovadba je popolnoma absurdna. V celoti gre za izmišljene sume, ki jih bomo z lahkoto ovrgli,« se je odzval Polenec. Več o lastninjenju ni želel povedati. Čeprav je Iskratel po tistem zaradi krize in poslabšanja rezultatov zapadel v velike težave, delo pa je izgubilo od 100 do 200 ljudi, v Iskratelu vztrajajo, da 50-milijonsko izplačilo starih lastnikov ni imelo večjega vpliva na poslovanje. »Vsi prejšnji lastniki so izstopili pod enakimi pogoji,« je povedal aktualni prvi mož Iskratela Željko Puljić. Glede (pre)poceni menedžersko-delavskega odkupa je odvrnil, da so v zadnjih petih letih ustvarili več kot 30 milijonov evrov operativne izgube. »Plačana je realna tržna cena,« je dodal Puljić.
»Prepričan sem, da je banka pri teh poslih ravnala odgovorno in v skladu z največjim možnim strokovnim in etičnim kodeksom. Posel je bil za Gorenjsko banko in njene delničarje dober, prav tako tudi za Iskratel, v katerega so vstopili njegovi menedžerji,« nam je povedal Trček. »Transakcije so bile izvedene korektno, pri njih pa nihče ni bil oškodovan, storjeno ni bilo nobeno kaznivo dejanje in nihče ni dobil protipravne premoženjske koristi,« se je strinjal Korber, ki ni več zaposlen v Gorenjski banki.