Hollande: "To bi bila največja usluga, ki bi jo Nemčija lahko storila za Francijo in za Evropo"
"Ti precej splošni komentarji, ki prihajajo iz Pariza, nemški vladi ne dajejo nobenega razloga, da bi kakorkoli spreminjala svojo ekonomsko politiko," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala Wirtzova.
Francoski predsednik Francois Hollande je v intervjuju, objavljenem v ponedeljek, poudaril, da veliki zunanjetrgovinski presežek Nemčije in njene relativno zdrave javne finance Berlinu dovoljujejo, da "stori več v smislu investicij". "To bi bila največja usluga, ki bi jo Nemčija lahko storila za Francijo in za Evropo," je menil.
Obtožbe že vse od začetka dolžniške krize
Že vse od začetka dolžniške krize v območju evra leta 2010 se Nemčija sooča z obtožbami, da kot največje gospodarstvo med evrskimi državami ne stori dovolj za ponovni zagon rasti. Vlada kanclerke Angele Merkel se je osredotočila predvsem na železno finančno disciplino in reforme.
Nova nemška vlada, ki je pod vodstvom Merklove začela delati decembra, je sicer obljubila več izdatkov za infrastrukturo in izobraževanje, uvedla pa je tudi minimalno plačo, ki naj bi okrepila domače povpraševanje. Še naprej pa je strogo osredotočena na nadzor nad financami, saj želi od leta 2015 vzdrževati uravnotežen proračun.
Francoska vlada je na drugi strani napovedala, da bo s ciljem obnoviti konkurenčnost, spodbuditi gospodarsko rast in izboljšati položaj na trgu dela javne izdatke do leta 2017 skrčila za 50 milijard evrov. Francosko računsko sodišče pa je junija opozorilo, da ni dokazov o krčenju izdatkov in da bo javnofinančni primanjkljaj države letos presegel ciljnih 3,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), saj bo dosegel ali celo presegel štiri odstotke BDP.