Nekdanji mariborski župan Franc Kangler, ki je v eni izmed bolj bizarnih zgodb slovenske politike pomagal urediti luksuzno občinsko stanovanje vedeževalki Karin Ježoviti, je s pomočjo odvetnika Marka Bošnjaka na vrhovnem sodišču dosegel razveljavitev pravnomočne obsodbe, po kateri bi moral v zaporu sedeti sedem mesecev. Vrhovno sodišče je med drugim ocenilo, da Kanglerju ne morejo očitati kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, temveč kvečjemu zlorabo uradnega položaja.
Ostajajo le papirji in priče
Odločitev vrhovnega sodišča, da gre pri Kanglerjevem domačijskem podarjanju ugodnosti lahko le za zlorabo uradnega položaja, tožilstvo spravlja v neugoden položaj, saj se v ponovnem sojenju ne bo moglo opreti na obremenilne prisluhe, ki so razkrili ne le Kanglerjevo vpletenost v konkretni primer, temveč tudi njegovo dirigiranje pri številnih zadevah (z enim SMS-sporočilom je denimo določil višino plače Matjaža Kneza v podjetju ZIM), boj njegovih občinskih »gverilcev« proti medijem in po drugi strani celo navezo z eno izmed štajerskih »prijateljskih« novinark.
Sodišče – senatu je predsedoval Marko Šorli, poročevalka v zadevi, ki preuči zadevo in na koncu napiše sodbo, pa je bila Barbara Zobec – se namreč ni opredelilo le, da mu lahko sodijo zgolj za zlorabo uradnega položaja, ki v različnih odstavkih predpisuje kazni od enega do osem let zapora, temveč so nabor še zožili in ocenili, da je Kangler lahko kriv zlorabe le po odstavku, ki predpisuje kazen v višini največ enega leta zapora. Prav nizka zagrožena kazen in ker zloraba uradnega položaja ni eksplicitno opredeljena kot kaznivo dejanje, za katero so dovoljeni prisluhi, sta razloga, da se tožilstvo v tem postopku ne bo več moglo opreti na obremenjujoče prisluhe. Tožilci se bodo lahko zanesli le na zaseženo dokumentacijo in priče.
Sodba dobro znamenje tudi za Janšo?
Odločitev vrhovnega sodišča v primeru Kangler je po mnenju nekaterih naših virov blizu tožilcev mogoče razumeti tudi kot dobro znamenje za usodo Janeza Janše v epilogu afere Patria.
Sodišče je v sodbi namreč med drugim zapisalo: »Zato bi moral biti očitek tega obsojenčevega ravnanja v obrazložitvi sodbe jasno in konkretizirano opredeljen – na primer, da je obsojenec določenega dne na določen način določeni osebi naročil, da se za Karin Ježovito izdela ponarejeno potrdilo.« Ker vrhovno sodišče pri odločitvah upošteva tudi svoje predhodne sodbe in ker v Janševem primeru že več let poslušamo mantro o neznanem kraju, času in načinu, so šli nekateri naši sogovorniki celo tako daleč, da so sodbo ocenili kot pripravljanje terena za Janšev primer. Tudi zato, ker sta imela glavni vlogi v tokratnem senatu prav Barbara Zobec in Marko Šorli, ki ju je tožilstvo neuspešno poskusilo izločiti iz odločanja v primeru Patria.