Na evropskih odlagališčih in v naravnem okolju obleži med petsto in tisoč milijard plastičnih nakupovalnih vrečk na leto. Za izdelavo vrečk se porabi 1,2 milijona ton polietilena na leto, medtem ko je razpolovna doba plastične vrečke tisoč let. Plastične nakupovalne vrečke, ki so pred 30 leti predstavljale dodatno ponudbo trgovcev in so tako privabljale kupce, so danes del našega vsakdana, ki pa usodno bremeni okolje. Plastična vrečka namreč pri procesu razkrajanja razpade na manjše delce, ki pronicajo v zemljo in podtalnico, torej onesnažujejo rodovitno zemljo in pitno vodo. Ker so v morju vrečke na videz podobne meduzam, jih morske živali zamenjajo za hrano. Najbolj ogrožene so morske želve.
»Uničevanje okolja, živali in rastlin zaradi naše potrošniške razvajenosti je neetično. Odstranjevanje zavrženih odpadkov v naravnem okolju verjetno zahteva več delovnih mest, ki jih plačujemo davkoplačevalci, kot znaša strošek njihove izdelave in distribucije. Ena od poti je izdelava biorazgradljivih vrečk, ki jih lahko izdelujejo lokalni proizvajalci v sodelovanju z lokalnimi kmeti. Tako bi postavili še en kamen na poti k vzdržni ekonomiji,« med drugim poudarja ekonomist, podjetnik in pobudnik Modre ekonomije Gunter Pauli, ki je prepričan, da bomo v naslednjih desetih letih na račun zelo konkretnih in pragmatičnih inovacij ustvarili najmanj 100 milijonov novih delovnih mest v različnih tehnološko naprednih sektorjih obsežne svetovne zelene ekonomije.
Pauli bo gost zaključne konference projekta Spodbujamo zelena delovna mesta, ki bo 4. novembra v organizaciji Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, ki je tudi nosilka projekta Spodbujamo zelena delovna mesta. Vse do 10. septembra pa je odprt Umanoterin nagradni natečaj Partnerstva za zelena delovna mesta: dobre prakse podjetij in lokalnih skupnosti. Z natečajem želijo izpostaviti prakse, ki prinašajo spremembe in odkrivajo nove paradigme pri spopadanju z izzivi časa. Na natečaju lahko sodelujejo podjetja, zadruge ali občine, prijave pa sprejemajo na gaja@umanotera.org. »Iščemo uspešna in napredna partnerstva, ki prispevajo k ustvarjanju zelenih delovnih mest. Iščemo napredne projekte in programe podjetij in lokalnih skupnosti, ki temeljijo na celovitem, inovativnem in sistemskem pristopu, ter dobre prakse, ki prispevajo k širšim ciljem trajnostnega razvoja,« med drugim poudarja Gaja Brecelj iz Umanotere.
Umanotera je spomladi objavila raziskavo o ključnih področjih, kjer imamo največji potencial za zelena delovna mesta: ekološko kmetijstvo, gozdno-lesna veriga, ravnanje z odpadki, obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije, trajnostni turizem ter socialno podjetništvo. Slovenija bi do leta 2020 lahko namesto sedanjih 50.000 imela okoli 250.000 zelenih delovnih mest. jpš