Izgubili smo veliko dobrih, talentiranih in izkušenih igralcev, med katerimi so se mnogi naredili ali izpopolnili prav v Celju. Razmere so takšne, da jih nismo mogli denarno zadržati, polbogati in bogati klubi pa so si lahko privoščili njihov nakup. A ker smo za določene odhode vedeli že po novem letu, smo skušali poiskati zamenjave. Ne moremo si privoščiti nakupa vrhunskih igralcev, zato smo usmerjeni v mlade, talentirane in perspektivne z malo ali nič evropskimi izkušnjami.
Vas glede na precej spremenjeno igralsko zasedbo bolj skrbi igra v obrambi ali napadu?Sem trener, za katerega je obramba na prvem mestu. Vsi novi igralci bodo lahko dobro igrali tudi v obrambi, kar je plus. Ko se bo ekipa uigrala, bi lahko igrali še boljšo obrambo kot v prejšnji sezoni. Kar se tiče napadalnega potenciala, ga je imela več lanska zasedba. Ob odhodu glavnega strelca Gašperja Marguča smo se zavestno odločili, da bomo dali priložnost mladeničema iz naše šole, Blažu Jancu in Galu Marguču. V prejšnjih sezonah smo imeli na desnem krilu kljub mladosti Gašperja Marguča kakovost, rutino, učinkovitost in zanesljivost, a smo se odločili za potezo z Blažem in Galom. Verjamem, da bosta v Gašperjeve čevlje, ki niso majhni, uspešno stopila.
S Celjani ste v prejšnji sezoni osvojili dvojno domačo krono. S tem ste si naložili tudi veliko breme, kajti vse, kar bo letos manj, bo ocenjeno kot neuspeh.Drži in tega se dobro zavedam, a o tem ne razmišljam preveč, s tem se ne obremenjujem in ne izgubljam energije. Ko sem lani sredi sezone prevzel trenerski položaj v Celju, verjetno nihče razen redkih posameznikov ni verjel v takšen razplet. A to ni bilo naključje, ampak posledica trdega dela in velikih odrekanj fantov. V tej sezoni so naši cilji v domači ligi in pokalu najvišji, od tega ne bežimo in tega se ne bojimo. Seveda pa je lovorike vedno težje braniti kot napadati, zato bomo za vse druge klube kot strelovod, v katerega bodo udarjali.
V domači ligi je novost uvedba končnice najboljših štirih za prvaka, v kateri se bo v polfinalu igralo na dve zmagi, v finalu na tri.V zadnjih letih je bil tekmovalni sistem takšen, da si si lahko v rednem delu ustvaril določeno točkovno prednost in potem v končnici kljub kakšnemu spodrsljaju osvojil naslov. V zadnjih petih letih le dvakrat ni bilo tako: v minuli sezoni je imelo Gorenje pred začetkom končnice pet točk prednosti, a ostalo praznih rok, enako pa se je zgodilo pred leti, ko sem kot trener velenjskega kluba imel enako prednost, a tudi ni zadostovala za lovoriko. Meni je bil prejšnji sistem bolj všeč, saj si moral biti vso sezono v dobri formi in si nisi smel privoščiti veliko kiksov. V novi sezoni se bo liga prav razplamtela šele maja, ko se bo najboljša četverica pomerila za prvaka, in takrat bo treba biti v maksimalni formi. A nova končnica bo imela svoj čar. Še posebno finale na tri dobljene tekme, saj se lahko zgodi, da se bosta najboljša kluba v le dveh tednih pomerila kar petkrat.
Tudi najhujši sovražnik vam ne bi mogel priskrbeti težje skupine v evropski ligi prvakov: Veszprem, Rhein Neckar, Vardar, Čehovski medvedi in Montpellier.To je skupina smrti, a na žreb ni mogoče vplivati. Vseh pet klubov je vrhunskih, dva ali celo trije pa ne ciljajo le na uvrstitev na sklepni turnir četverice, ampak celo na naslov prvaka Evrope. Med šesterico je celjska ekipa najmanj izkušena in najmlajša. Naša ekipa je najmlajša v zgodovini samostojne Slovenije, saj je povprečna starost le 22 let in deset mesecev. Vseeno vem, da bodo fantje v Evropi želeli pokazati svoj talent in znanje, da se ne bodo ustrašili slovitih tekmecev in da bodo dokazali, da zasluženo nosijo celjski dres. Proti nam nikomur ne bo lahko, še posebno ne v Zlatorogu, ki bo spet prizorišče spektaklov.
A kateri dve ekipi sta v skupini tisti, ki bi ju Celjani morali prehiteti za osvojitev četrtega mesta in uvrstitve v osmino finala?O tem je za zdaj težko in brezpredmetno govoriti. Liga prvakov se začenja šele konec septembra, in ko bo prišel čas, se bomo na vsakega tekmeca maksimalno pripravili ter skušali maksimalno odigrati, potem bo jasno, kako visoko kotiramo glede na velikane. Do tekmovanja in med njim se lahko marsikaj zgodi, med večmesečnim nastopom je veliko dejavnikov, ki vplivajo in odločajo, kot so dnevna forma, poškodbe, kazni... Lani smo se uvrstili v osmino finala, letos bo to precej težje. Vsaka uvrstitev slovenskega kluba med šestnajst v Evropi je super uspeh, a to znamo ceniti šele precej kasneje. Ko so Celjani pred desetletjem večkrat zapored igrali v polfinalu, so to mnogi ocenili za neuspeh, ker niso prišli v finale. A v sedanjem času polfinale ustreza sklepnemu turnirju četverice, kar pomeni, da bi bili večkrat na final fouru. To pa je vrhunski uspeh, a ga znamo ceniti šele z zamudo.
Slovenski rokomet je letos ostal brez regionalne lige Seha. Ali je to za celjski klub dobro ali slabo?Oboje, dobro in slabo. Po eni strani bi igralci v Sehi prišli do tekem z zelo kakovostnimi klubi, kar bi jim seveda prineslo dragocene in potrebne izkušnje, s čimer bi tudi igralsko rasli. Tekme v Sehi bi v dvorano Zlatorog privabile tudi veliko gledalcev, za našega generalnega sponzorja pa bi se odprl velik trg. Toda po drugi strani bi zaradi številnih tekem v Sehi igralci veliko potovali, zato bi trpeli predvsem treningi. Bilo bi jih manj, kar pa za mlade igralce ni dobro, saj več kot nujno potrebujejo čim več treninga za svoj razvoj in napredek.