Željko Puljić

V strateški dokument smo zapisali, da bosta druga polovica leta 2013 in letošnje leto namenjena stabilizaciji poslovanja. Leto 2015 bo leto rasti. Že zdaj smo se začeli pripravljati na nove posle in novo organizacijo, ki bo dvignila operativno sposobnost podjetja.

Zniževanja plač v Iskratelu že dolgo ni več. Z zaposlenimi smo dosegli dogovor, da bodo neizplačani del plač dobili nazaj, ko bodo boljši časi. Tudi v število zaposlenih ne posegamo več. Poslovni rezultati in napovedi za letošnje leto kažejo, da to tudi ne bo potrebno. Na določenih področjih bo treba celo povečati število zaposlenih.

Da.

Po konstantnem upadu domačega deleža prihodkov bi lahko sklepali tudi tako, ampak ne namenoma. Telekom Slovenije, ki je ves čas naš glavni kupec, krči svoj proračun za investicije, za katere se potegujemo. Za to je več razlogov. Prvi in ključni je ta, da se trenutno vsi operaterji v Sloveniji ukvarjajo z implementacijo mobilne tehnologije LTE. Drugi je, da so znižali vlaganja v fiksna omrežja, tudi zato, ker je država brez neke pametne strategije za uvajanje širokopasovnega dostopa, predvsem v ruralnih predelih. Tretji razlog je, da na področju fiksno-mobilne konvergence, kjer sodeluje Iskratel, šele zdaj prihaja do implementacije poslovnih aplikacij.

Na naše tradicionalne trge, to so Rusija, Turkmenistan, Kazahstan, Azerbajdžan, Ukrajina in Uzbekistan, od lani pa ponovno sistematično odpiramo trg v Turčiji.

Tradicija. Na njih smo prisotni že 35 let in več in nikoli nismo imeli spodrsljajev ali afer. Vedno smo se držali dogovorov.

Naš največji tekmec je kitajski Huawei. Od tam prihaja tudi ZTE, ob tem nam konkurirajo severnokorejska, severnoameriška in izraelska podjetja. V Evropi so medtem samo trije igralci s tako celovito ponudbo. Poleg Iskratela še Ericsson, ki se je usmeril bolj v mobilne komunikacije in integracijo storitev, ter francoski Alcatel Lucent, ki pa ima določene težave.

Iskratel hoče zadržati položaj samostojnega proizvajalca opreme, to je z lastnim razvojem, proizvodnjo in prodajno mrežo. Obenem se želi preobraziti v sistemskega integratorja, ki bo ponujal celotno rešitev. Vendar ne le v segmentu telekomunikacij, ampak tudi v energetiki, transportu, specialnih omrežjih za vojsko, policijo... Na tem področju delujejo Ericsson, Huawei, IBM, HP in lokalna podjetja, v Rusiji denimo Sfera in Tehnoserv. To je družba, v kateri začnemo naš poslovni vsakdan in ji poskušamo odtrgati kos kruha brez masla in marmelade.

Različno. Rostelekom, ki je naš največji kupec in z njim opravimo do 25 milijonov evrov poslov na leto, je v celoti podvržen mednarodnim razpisom. Odloča se po enakih principih kot drugod po svetu. Enako velja za železnice v Kazahstanu ali pa posel na ukrajinskem telekomu, ki smo ga dobili z ugodnejšim načinom financiranja projekta.

V državah, kot je Turkmenistan, pa se je kot podjetje treba kvalificirati na državni ravni. To pomeni, da moraš imeti že uveljavljenega lokalnega partnerja. Sami smo ga našli v prestolnici Ašhabadu, kot tudi v Turčiji. Z njima zaenkrat uspešno napadamo turkmenistanski trg.

Veliko. Poslov ne sklepajo prek spletne dražbe ali brez navzočnosti najvišjega vodstva, tako na eni kot na drugi strani. Izjemno pomembna je politična podpora države in podpora gospodarske diplomacije.

V tem letu smo prišli do nekaj večjih poslov v Rusiji pri modernizaciji ruralnega predela. V Ukrajini smo kljub geopolitični situaciji podpisali pogodbo za dva milijona evrov za širokopasovni dostop. Pogovarjamo se o modernizaciji ukrajinskih železnic. Zaključujemo prej omenjeno 14-milijonsko pogodbo v Turkmenistanu. Pričakujemo drugo fazo podpisovanja pogodbe s tamkajšnjim telekomom in ministrstvom za zveze v višini dobrih 30 milijonov dolarjev. Glavno je, da se trenutno potegujemo za 438 milijonov dolarjev vreden posel modernizacije turkmenistanskih železnic.

Lani smo se prijavili na razpis islamske banke in turkmenistanske države za modernizacijo 270 kilometrov dolgega odseka proge, ki pelje v južni del proti Iranu. Zgraditi je treba visokonapetostno in nizkonapetostno omrežje, signalizacijski sistem, vso avtomatizacijo, dva nadzorna centra, za elektroenergetski del in komunikacijski del. Potem vse to povezati, da skupaj deluje. Zdaj se pripravljamo, da bi konec julija, ko je predviden obisk predsednika Boruta Pahorja v Turkmenistanu, podpisali vsaj pismo o nameri o dodelitvi tega posla Iskratelu.

Res je. Gre za projekt gradnje digitalnega radijskega komunikacijskega sistema (GSM-R). Pogodbo z ministrstvom za infrastrukturo smo podpisali julija lani, projekt pa po pripravi projektne dokumentacije, potrditvi opreme in materialov prehaja v fazo intenzivne realizacije. To bo dobra referenca za Turkmenistan, saj želimo v določenem delu posnemati rešitev, ki jo postavljamo v Sloveniji.

Podjetje Monea je določeno kot nekakšna integracijska točka, na kateri bo slonela večina gradbenih, projektantskih in drugih kompetenc. Namesto da bi se ukvarjali s koordinacijo 30 različnih podizvajalcev, smo za to določili Moneo. Ni prostora za provizije. Prvič, ker je bila ponujena cena, s katero smo zmagali, na robu dobičkonosnosti. In drugič, ministrstvo je skozi DRI, agencijo za železniški promet, SŽ in lastno ekipo uvedlo vrsto kontrolnih mehanizmov. Glede na vrednost projekta, ki znaša 128 milijonov evrov, pričakujem tudi redne kontrole in revizije Bruslja, ki bo preveril, kam gre evropski denar.

Po izstopu Siemensa in Gorenjske banke iz lastništva se je sprostil prostor za vstop strateškega partnerja. Odprti smo tako za programsko kot lastniško povezovanje s podjetji v industriji. Za Iskratel se zanimajo Kitajci, ki bi zanj verjetno ponudili dobro ceno, ampak nas čez dve leti ne bi bilo več. V tem trenutku imamo kar nekaj drugih pogovorov, z dvema potencialnima partnerjema smo izmenjali informacijska memoranduma. Na mizi imamo eno nezavezujočo ponudbo za vstop v lastniško strukturo podjetja.

Tako je. Nezavezujoča ponudba je bila sprejemljiva, delež, ki jih zanima, so realno ocenili. Zdaj smo v fazi, ko prehajamo v obdobje ekskluzivnih pogovorov. To pomeni, da bodo v naslednjih nekaj mesecih izpeljali skrbni pregled in na osnovi pridobljenih podatkov ugotovili, ali je ponujena cena pravilna.

Ko so Finci kupili Siemens, so takoj povedali, da Iskratel v njihovi skupini ne bo več igral tako močne vloge. Lahko bi se pogovarjali kvečjemu o naročenem razvoju in podpori za omejeni del regije. Zato je tedanje vodstvo Iskratela naredilo edino pravo odločitev in ni pristopilo v Nokia Siemens Networks. Če tega ne bi storilo, bi se danes vse skupaj končalo zelo klavrno.

Lastninjene Iskratela je končano in ni imelo nobenih finančnih posledic za Iskratel. Sredstva za to so šla iz tekoče bilance podjetja. Problematiziranje, da je bil Iskratel pri tem oškodovan, je brezpredmetno. Vsi prejšnji lastniki so izstopili pod enakimi pogoji. Zadnje, kar se je zgodilo, je bilo lansko poplačilo Gorenjske banke.

Redno jih servisiramo, lani smo se iz tekočega poslovanja razdolžili za deset milijonov evrov. Reprogramirali smo vsa posojila do leta 2018. Dobavitelje plačujemo redno, plače niso nikoli zamujale.