»Kopenska operacija se krepi z uporabo dodatnih sil za boj proti terorizmu v Gazi in za vzpostavitev reda, ki bo Izraelcem omogočil življenje v miru,« je včeraj zjutraj sporočila izraelska vojska, ki je doslej mobilizirala že 53.000 od 65.000 rezervistov.
Po pričevanju prebivalcev Gaze je bilo letalsko bombardiranje ter ladijsko in tankovsko obstreljevanje s sobote na nedeljo najhujše po 8. juliju, ko je Izrael začel napade kot odgovor na Hamasovo raketiranje izraelskih mest. Na tisoče Palestincev je v paniki bežalo, ranjenih je bilo od sobote zvečer okoli 500 ljudi, 87 jih je izgubilo življenje. Od 8. julija, ko se je začela ofenziva, je življenje izgubilo že več kot 400 ljudi.
Premirje, da bi odnesli mrtve
Najhuje je bilo v naselju Šejaija na severu Gaze. Izraelska vojska trdi, da ima Hamas v soseski rakete, tunele in poveljstvo. »Že več dni opozarjamo civiliste, naj odidejo. Toda Hamas jim je ukazal, naj ostanejo, in jih tako postavil za tarče.« Situacija je v Šejaiji postala tako dramatična, da sta izraelska vojska in Hamas morala sprejeti zahtevo Rdečega križa po premirju, da bi omogočila evakuacijo ranjenih in mrtvih.
Tudi drugje se Hamasovi borci in druge skupine Palestincev iz Gaze srdito borijo, da bi preprečili izraelskim vojakom uničenje tunelov. V soboto pa je skupina Hamasovih borcev vdrla skozi enega od svojih tunelov na izraelsko ozemlje. Najhujši udarec doslej pa je izraelsko vojsko doletel v noči s sobote na nedeljo v vzhodni Gazi, ko so Hamasovi borci iz zasede ubili 13 elitnih izraelskih vojakov.
Hamasovo raketiranje mest, ki je zaradi dobre izraelske civilne zaščite in protiraketne obrambe doslej zahtevalo le eno žrtev, je v zadnjih dveh dneh nekoliko oslabelo, tako v soboto prvič po 7. juliju ni bil napaden Tel Aviv. Še vedno pa naj bi Hamas imel okoli 5000 raket, najbolj nevarnih je nekaj deset raket sirske izdelave, ki lahko letijo tudi 160 kilometrov daleč.
Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je včeraj začel mirovno turnejo po Bližnjem vzhodu, zlasti je pomemben njegov včerajšnji obisk v Katarju, ki je poleg Turčije najpomembnejši Hamasov zaveznik. V Katarju sta se včeraj z njim pogovarjala tudi predsednik palestinskih oblasti Mahmud Abas in voditelj Hamasa Haled Mešal.
Abas, ki ima s svojim zmernim Fatahom dejansko oblast le na Zahodnem bregu, kljub spravi s Hamasom ni dobrodošel v Gazi in ne more vplivati na tamkajšnje dogajanje, saj ga nočeta poslušati ne Hamas ne Izrael. Vendar bi lahko ob podpori egiptovskega predsednika Abdela Fataha al Sisija, ki je velik nasprotnik ne le lani z vojaško silo poražene Muslimanske bratovščine, ampak tudi njihovih učencev iz Hamasa, dosegel odprtje mejnega prehoda Rafa med Egiptom in Gazo.
Odprtje tega mejnega prehoda pa je tudi glavna zahteva Hamasa. Abas bo z odprtjem Rafe, ki naj bi bil kot vsa meja Gaze pod nadzorom njegovih sil in EU, poskušal zavladati v Gazi, pri čemer računa, da mu bodo zaradi obupne gospodarske situacije Hamasovci to tudi dovolili.