Takšna rešitev se je za občino, ki se takrat ni mogla dodatno zadolževati, zdela razmeroma dobra, a so se kmalu pokazale tudi pasti. Ko je Kraški zidar pristal v stečaju, se je v stečajni masi namreč znašel tudi vrtec z opremo in pripadajočo zunanjo ureditvijo, zato je bilo jasno, da bo prej ali slej prišlo do njegove prodaje oziroma, natančneje, prodaje stavbne pravice. Novi lastnik pa bi lahko položaj občine tudi poslabšal. Za banko kot hipotekarno upnico in tudi za stečajnega dolžnika pa bi prodaja v okviru stečajnega postopka lahko pomenila slabše poplačilo.
Za stavbno pravico zainteresirana tudi banka sama
Zapleteno situacijo je zdaj presekala Abanka Vipa kot upnica. Notarka je namreč v njenem imenu objavila javno vabilo k zavezujočemu dajanju ponudb zaradi izvedbe notarske prodaje. Izhodiščna cena znaša 2,4 milijona evrov, rok za oddajo ponudb pa je 22. september. »Notarska prodaja, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji, je cenejša in hitrejša kot prodaja po sodni poti in zato boljša rešitev za vse stranke v postopku,« so nam odločitev utemeljili na Abanki Vipa, več pa niso želeli razkriti.
Je pa iz javnega vabila razvidno, da je pomembna okoliščina, ki pomeni tveganje za morebitnega pridobitelja stavbne pravice, sodni postopek, ki ga je začela občina Sežana in s katerim zahteva, da se pogodba o stavbni pravici razveže ter stavbna pravica preneha.
Na občini Sežana so nam pojasnili, da je bil z začetkom stečajnega postopka Kraškega zidarja namreč podan eden izmed razlogov za predčasno prenehanje pogodbe. Zato so lani tudi vložili tožbo zoper podjetje Kraški zidar v stečaju in hipotekarno upnico.
»Kljub vloženi tožbi smo z Abanko, ki je zainteresirana, da od Kraškega zidarja v stečaju odkupi stavbno pravico, iskali možnosti za sklenitev poravnave oziroma dogovora,« nam je povedala Mateja Grzetič Žerjal z občine Sežana. Na osnovi predpogodbe, podpisane med občino, banko in vrtcem, so tako že določeni pogoji najemnega razmerja za stavbno pravico v primeru, da bo po opravljenem postopku notarske prodaje postala imetnica stavbne pravice Abanka ali katera od odvisnih družb Abanke sama, ki bi nato prejemala najemnino od občine in se na tak način lahko bolje poplačala, kot če bi lastnik postal kdo drug.
Občina in banka bosta verjetno našli rešitev
V predpogodbi je tudi navedeno, da se pravni položaj vrtca in občine Sežana, ki bi v tem primeru umaknila tožbo, ne sme v ničemer spremeniti, zlasti pa ne poslabšati. Vrtec je doslej sicer plačeval 34.600 evrov mesečne najemnine, v primeru sklenitve pogodbe z Abanko pa bi se celo za 20 odstotkov znižala, je povedala Grzetič-Žerjalova. Občina je ravno zaradi takšnega zavarovanja tudi ocenila, da ni smiselno, da bi vrtec zdaj odkupila sama, saj sredstva namenja za druge naložbe.
Tudi stečajna upraviteljica Kraškega zidarja Sonja Goriup pričakuje, da se bo zaplet rešil z dogovorom med banko in občino tako, da bo vrtec ostal občini, ki ga bo morala seveda še odplačevati. Iz tega naslova bo del sredstev dobil tudi Kraški zidar za razliko med kreditom in delom, ki ga je sam vložil, v nadaljevanju pa bo poplačana tudi banka. »V to smer gredo dogovori, ni pa še nobenih podpisov,« nam je potrdila Goriupova.