Bil je deževen dan. »Baje sta pred leti igrala v Mariboru za en evro, zdaj pa sta tu na največjem odru,« je med množico ušlo iz ust enemu od prej naštetih predstavnikov mladine, ki je takrat – leta 2011 – najbrž ravno končeval osnovno šolo. No, ni bilo ravno tako, sem hotel pripomniti, saj sem bil tam – a sem se raje, zakrit v pelerino, odločil molčati in poslušati koncert. Omenjeni »en evro« je bil pravzaprav dobrodelni prispevek za festival Žur z razlogom, ki ga je sponzoriral eden od mobilnih operaterjev. Takrat sem Bena in Andrewa tudi spoznal. Po koncertu smo se družili in med drugim ponoči po štajerski prestolnici iskali hrano, a to je že druga zgodba. Do danes se nista prav nič spremenila. Še vedno, čeprav sta medtem že oba dopolnila 30 let, ostajata nagajiva otroka. Skupaj smo sedli tik pred njunim odhodom na oder in nastal je ta pogovor – edini za slovenske medije.
Kako vama je ostal v spominu Maribor, kjer ste igrali na trgu v okviru Žura z razlogom leta 2011?Andrew: To je bil najhladnejši koncert, ki smo ga kadar koli odigrali.
Pa še kako drugače?Andrew: Hm, spomnim se dobrega slovenskega vina. Ne morem pa se spomniti, ali je bilo belo ali rdeče. Veliko sem se sprehajal po mestu, jedel dobro hrano, a najbolj se spomnim hladnega vremena. To je bil prvi nastop obsežne evropske turneje, ko smo obiskali tudi Skandinavijo – vsekakor je bila to najhladnejša turneja, kar smo jih imeli.
Zdaj pa ste na začetku nove turneje. In danes dežuje...Andrew: Ja, danes pa dežuje... Pred nekaj dnevi smo nastopili v Franciji, pred nami pa je še kup postankov. Je to zvok pravih ptic?
Mislim, da je le posnetek, ki prihaja iz zvočnikov.Andrew: Ah, sem že upal, da so prave. (smeh)
Lani ste izdali novi, tretji album s preprostim naslovom MGMT. Nič kaj preprosta pa niso besedila. Denimo prvi singel Your Life Is A Lie je kritika vsakdanjega življenja posameznika.Andrew: Osnovna ideja za novi album je pravzaprav zrasla iz svobodnega preigravanja glasbe. Sprva ni bilo nobenega cilja ali koncepta. Pesmi so se gradile počasi, kar je bilo popolnoma drugače, kot sva bila z Benom navajena ob prejšnjih dveh albumih, ko sva skladala hitro. Tudi besedila so bolj realna in prihajajo iz vsakodnevnega doživljanja. So manj psihedelična...
Torej nič več norih gob?Andrew: Ne, ne... (smeh) nisem mislil tega.
Hočeta povedati, da so pesmi zdaj zrelejše, morda bolj osebnoizpovedne?Ben: Zagotovo se nanašajo bolj na odnose z drugimi ljudmi. In govorijo o občutkih, s katerimi se lahko vsak poistoveti.
Andrew: In tudi to, kar ste rekli – gre za osebne odnose. Ali to pomeni, da so skladbe tudi zrelejše? Ne vem. Zagotovo gre za neko drugo poglavje v najinem življenju. Predstavljajo to, kar se nama dogaja v življenju zdaj. Naslednji album pa bo spet popolnoma drugačen.
Pišeta pesmi tudi na turneji ali strogo ločujeta pisanje glasbe, njeno snemanje in potem izvajanje v živo?Ben: Nekako bolj to drugo, ja. Največ navdiha za pisanje glasbe imava vedno v studiu. Tam je tudi najboljša atmosfera. Vsi inštrumenti so pri roki. Po poletju bova najbrž spet v tem stanju za ustvarjanje nove glasbe.
V čem pa najbolj uživata – skladanju, snemanju, koncertih?Ben: Enega ni brez drugega in nato tretjega. Vse skupaj tvori celoto. Turneja oziroma koncertiranje je posledica oziroma logično nadaljevanje izdaje albuma, ki je logično nadaljevanje pisanja pesmi. To je edini način, da predstaviš svojo glasbo poslušalcem. Nato pa potrebuješ odmik in spet začneš od začetka.
Raje nastopate v klubih ali na odrih velikih festivalov?Andrew: Srečo imava, da lahko počneva oboje. Včasih sva se udobneje počutila na manjših prizoriščih, zdaj pa sva našla način, da se zabavava tudi na velikih odrih pred več deset tisoč ljudmi. Tako loviva ravnotežje.
Kaj vama pomeni večji izziv?Ben: Zame je večji izziv igrati na festivalih, kjer nastopa še veliko drugih bendov in moraš dati ljudem razlog, da pridejo poslušat tebe in ne izvajalca, ki igra istočasno na nekem drugem odru. Sicer do drugih bendov ne čutiva tekmovalnosti, ampak vseeno moraš imeti to v glavi. Klubski nastopi pa imajo svoj čar, ker je tam publika dejansko in izključno samo zaradi tebe in lahko seznam pesmi podaljšuješ, prilagajaš, saj se bodo odzivali domala na vse.
Si na festivalih ogledata tudi nastope drugih bendov? Si bosta katerega ogledala nocoj?Andrew: Vedno. Nocoj si bova po najinem nastopu ogledala nastop The Pixies. Ne bo nama treba daleč, ker igrajo takoj za nama. (smeh)
In če recimo danes ali na katerem drugem festivalu slišita kakšen nov obetaven bend, ki vama je res všeč – ga povabita s sabo na turnejo kot predskupino?Andrew: Tudi to se je že zgodilo, ja. Ampak zadnje čase ne nastopava veliko na festivalih, zato se nama že kar nekaj časa ni primerilo kaj podobnega.
Ben: Tako smo se našli s Tame Impala in končali skupaj na turneji. Najin promotor nas je predstavil – češ da spadamo skupaj...
Andrew: Ne, to pa ni res. Jaz sem jih našel na portalu MySpace. (smeh)
Ben: Aja, saj res! No, sem pač malo zamešal.
Kaj pa Kuroma, skupina vašega kitarista Hanka Sullivanta, ki je tudi nastopila na festivalu INmusic?Andrew: Ja, veliko nastopamo skupaj. Saj to niti ni čudno, ker gre skoraj za isti bend. (smeh)