Tekaški copati so osnova tekaške opreme, o tem ni dvoma, toda le kakovostni tekaški copati poleg funkcionalnosti in varstva pred poškodbami omogočajo prijetno počutje med treningi in tekaški napredek.

Stabilni tekaški copati

Kategorijo stabilnih tekaških copat odlikuje čvrst in manj stisljiv podplat na notranji strani, kar pomeni, da dajejo večjo podporo stopalnemu loku. Stabilni tekaški copati so primerni za tekače, ki se jim gleženj pri dotiku s tlemi premočno obrača navznoter (čezmerna pronacija).

Copati za neravne podlage

Tekaški copati »trail« so idealni za tek po razgibanih naravnih poteh. Njihov profil oziroma podplat je precej izrazit, kar omogoča dober oprijem na spolzki oziroma trši podlagi. Ti copati so na sprednjem delu ojačeni, da varujejo prste pred udarci ob korenine ali kamne, njihov podplat pa je

Pogovor: Urban Praprotnik

O tem, kako izbrati sebi najprimernejše tekaške copate, smo se pogovarjali s tekaškim trenerjem Urbanom Praprotnikom.

Ali se Slovenci pri nakupu novih tekaških copat premalo zavedamo lastnosti pronacije in supinacije?

Pred leti, ko ni bilo izbire različnih tekaških copat glede na stopnjo posedanja stopala in nagibanja gležnja, se nihče ni zares ukvarjal s tem. Danes je na srečo izbira velika in neumno bi bilo, če tega ne bi izrabili. Opaziti je, da vse več ljudi pozna značilnosti gibanja svojih stopal in gležnjev, a še vedno tu in tam vidim tekača z manj primernim tipom tekaškega copata. Na mojih tekaških delavnicah je takih, ki jim svetujem zamenjavo tekaške obutve, približno 20 do 30 odstotkov.

Svetujem jim na osnovi posnetkov teka od zadaj. Na počasnih posnetkih najlažje vidimo, kaj se dogaja z našo nogo, ko stopimo na tla. To gibanje namreč ne deluje le na velikost obremenitev stopala in gležnja, ampak tudi na koleno in kolčni sklep.

Je tekaški uspeh povezan s tem, ali smo pronatorji ali supinatorji? Je morda katera od obeh skupin tekačev v prednosti?

Morda res. Seveda pa ne gre pozabiti, da na našo hitrost teka deluje veliko med seboj prepletajočih se dejavnikov. A če si dovolimo malo miselne telovadbe, lahko predvidevamo, da je čezmerna pronacija z vidika učinkovitosti odriva manj zaželena, saj se pri tem dotik s tlemi bolj ublaži. Torej se izgubi več sile, ki bi se sicer lahko uporabila pri elastičnem odrivu. Poskusimo na primer teči hitro po mehki travnati površini in po asfaltu. Na asfaltu bomo precej hitrejši. Po drugi strani pa imajo tekači z majhno pronacijo, ki jim torej rečemo supinatorji, zaradi bolj togega stopalnega loka in manjšega nagibanja gležnja večje obremenitve kosti, predvsem kolena in kolka.

Je tek po neravnih površinah, travi in makadamu primeren za tekaške začetnike?

Tudi. Najbolj pomembno je, da s količino teka ne pretiravamo. Malo po malo se daleč pride. Če lahko izbirajo podlago, tekačem začetnikom svetujem utrjeno peščeno pot.

Kaj pa tek navkreber?

Pri teku v klanec bolj obremenjujemo stopalno vez, peto, ahilovo tetivo in mišice meč. Če imamo s katerim od teh delov telesa težave, je smiselno zmanjšati količino teka v klanec. Za začetnike je tek v klanec navadno tudi preveč naporen. V tem primeru naj začetnik tek pogosteje prekine s hojo.