Slovenski delavci stres na delovnem mestu občutijo predvsem zaradi prevelikega obsega delovnih obremenitev in negotovostih v zvezi z zaposlitvijo, redkeje pa zaradi ustrahovanja ali nadlegovanja na delovnem mestu. V drugem četrtletju lanskega leta je bilo po podatkih Statističnega urada RS več kot 60 odstotkov delovno aktivnih prebivalcev izpostavljenih vsaj enemu dejavniku, ki bi lahko negativno vplival na njihovo zdravje, od tega so največje tveganje predstavljali nerodna ali prisilna drža telesa, težki delovni gibi in tveganja za nezgode na delovnem mestu. V tem obdobju je bilo skoraj 32 odstotkov prebivalcev podvrženih psihičnim pritiskom.
Po podatkih raziskave Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) pri nas na delovnem mestu doživlja obremenitvene situacije kar 72 odstotkov delavcev. To je precej več kot znaša evropsko povprečje (51 odstotkov), bolj od nas so stresu izpostavljeni zgolj Grki in Ciprčani.
Podatek je skrb zbujajoč tudi zato, ker je izpostavljenost obremenitvam na delovnem mestu povod za 50 do 60 odstotkov izgub delovnih dni. Stroški duševnih motenj, povezanih z delom, in tudi drugih motenj naj bi letno stali Evropo kar 240 milijard evrov. Več kot polovici teh stroškov botruje izguba produktivnosti, vključno z odsotnostjo z dela zaradi bolezni.
Tveganja so obvladljiva
Kot so zapisali na spletni strani Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA), je dobra novica, da je psihosocialna tveganja mogoče preprečiti in obvladovati z ukrepi, ne glede na velikost ali vrsto podjetja. Zato so pripravili evropsko kampanjo Zdravo delovno okolje 2014–2015 z naslovom Obvladajmo stres za zdrava delovna mesta, katere cilj je delodajalce in delavce ozavestiti o psihosocialnih tveganjih, s posebnim poudarkom na stresu pri delu. Kampanjo izvajajo v vseh državah EU in širše, v Sloveniji pa njihove kampanje že od leta 2002 koordinira ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ).
»Kampanja je prava priložnost, da se v večji meri posvetimo odpravljanju vzrokov. Vendar naš cilj ne sme biti ukvarjanje s simptomatiko stresa, marveč z vzroki – to so slaba organizacija dela, slabo upravljanje in slabo vodenje,« poudarjajo na MDDSZ in vabijo k sodelovanju v nacionalnem tekmovanju za priznanje »dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2014« podjetja in druge organizacije, ki so v delovno okolje že uspešno uvedle inovativne ukrepe obvladovanja stresa in drugih psihosocialnih težav. Tekmovanje, ki ga v okviru evropske kampanje že dvanajstič zapored pripravlja EU-OSHA, je tudi po besedah direktorice dr. Christe Sedlatschek namenjeno predstavljanju dobrih praks javnosti, širjenju prepoznavnosti takih dosežkov in vzpostavljanju dobrega zgleda za druga delovna mesta. Prijave na tekmovanje ministrstvo zbira do 31. julija. Dobitniki nagrad, ki bodo priznanja prejeli na prireditvi spomladi prihodnje leto, bodo poleg evropske prepoznavnosti pridobili tudi privilegiran dostop do agencije EU-OSHA in priložnost za mrežno povezovanje.
Spletna stran za delodajalce in ponudnike programov
Osveščanje in spodbujanje delodajalcev za promocijo zdravja na delovnem mestu s finančno podporo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenija organizira Gospodarska zbornica Slovenije. Vodja projekta Eva Žontar iz Gospodarske zbornice opozarja, da »v Sloveniji beležimo od 9 do 10 milijono v izgubljenih delovnih dni zaradi začasne zadržanosti z dela, ki so posledica bolezni, poškodb in nege«. Da bi izboljšali to stanje, na spletni strani www.gzs.si/vec_zdravja objavljajo seznam ponudnikov programov za promocijo zdravja na delovnem mestu. Izmed ponudnikov delodajalci lahko izberejo tiste, ki najbolj ustrezajo njihovi organizaciji, ponudniki pa se lahko na spletni strani registrirajo in predstavijo svojo ponudbo kar sami. Poslovni javnosti so projekt predstavili poleg prireditve v Ljubljani tudi v Postojni, Novi Gorici, Zagorju ob Savi, Mariboru, Dravogradu, Kranju, Velenju, Murski Soboti in v Kopru.
Podjetja, ki so lahko zgled
Kljub skrb zbujajočemu stanju nekatera slovenska podjetja uspešno spodbujajo ohranjanje zdravja na delovnem mestu že dlje časa. Podjetji Krka in Lek sta na tak način precej zmanjšali obseg bolniške odsotnosti zaposlenih. Krka za kar 30 odstotkov, v podjetju Lek pa so zmanjšali tudi število in težo nezgod na delovnem mestu ter zvišali stopnjo pozornosti zaposlenih.
V podjetju Lek za zaposlene vsako leto pripravijo program izobraževanja in usposabljanja na področju preventive in ohranjanja zdravja pri delu. Program obsega vodeno vadbo, enotedensko preventivno zdravstveno okrevanje v zdraviliščih, cepljenje proti gripi, klopnemu meningoencefalitisu in hepatitisoma A in B ter preventivne preglede v boju proti raku. »Poleg naštetih programov septembra namenimo en teden še intenzivni promociji zdravja, in sicer v Tednu zdravega življenja,« zatrjujejo v Leku. Te dejavnosti zajemajo vse štiri stebre pobude Živim zdravo (gibaj, izberi, izmeri in obvladuj). Zadnja tri leta so tako v družbi olimpijke Petre Majdič in drugih strokovnih sodelavcev v tem tednu izvajali telovadbe in tečaj nordijske hoje, se seznanjali z uravnoteženo prehrano in obvladovanjem stresa, izvajali zdravstvene meritve, spoznavali delovanje defibrilatorjev ter opravljali obnovitveni tečaj prve pomoči.
V podjetju Krka so za spodbujanje zdravja na delovnem mestu oblikovali delovne skupine za varnost in zdravje pri delu. V vse nove projekte in tehnologije vključujejo najnovejša dognanja s tega področja, spremljajo pa tudi tveganja za nastanek nezgod in zdravstvenih okvar na delovnih mestih. Zaposlenim ponujajo lastne počitniške zmogljivosti, organizirajo športne in kulturne dogodke, v katere je vključenih več kot polovica zaposlenih. Med delovnim časom jim omogočajo raztezne vaje po računalniškem programu Stretchware.
Krka se je leta 2008 priključila evropski kampanji za ocenjevanje tveganj na področju varnosti in zdravja pri delu »Zdravo delovno okolje – dobro za vas, dobro za posel« in že 15 let izvaja projekt »Medsebojni odnosi in bolniška odsotnost«, namenjen olajšanju vrnitve delavca na delo. Ker se zavedajo, da z nagrajevanjem dobrega dela motivirajo sodelavce, so razvili sistem Krkinih priznanj ter sistem izbora in nagrajevanja najboljših sodelavcev in najboljših vodij, od lani pa podeljujejo tudi nagrado ustanovitelja Krke mag. Borisa Andrijaniča za izjemne dosežke.