Preberite še ostale članke iz današnje tiskane izdaje:

Janševi ne bodo priznali nove vlade

SMC po številu poslancev presegla rekord Janeza Drnovška

“Poroka z DeSUS je bila za SD poljub smrti”

Množični zmenek na slepo

Dr. Tadej Troha, filozof

Zmaga SMC ni znamenje normalizacije, je prej dokaz, da ljudje signalov normalizacije ne znajo opaziti v praksi, temveč zgolj v obljubi, pri čemer se večina ne zaveda, koliko škode lahko naredi skupina »dobronamernežev« brez koncepta. Relativno slab izid SDS je še vedno slab izid: 20 odstotkov desnih radikalcev je absolutno preveč. In tudi rezultat stranke, ki politiko brez sramu reducira na manipulacijo z upokojenci, hkrati pa problematizira socialno podporo za brezposelne, ne obeta.

Izključno zaradi preboja ZaAB in ZL je v zadnjem hipu prišlo do minimalne korekcije dogodka Cerar, ki je ustvaril vtis, da pred njim ni bilo obstoječih alternativ. Pa vendar: ko razumemo, da ZL v parlament ni pripeljala kakšna posebna Mesečeva briljanca na Pop TV, temveč že samo dejstvo, da je bila ZL prvič povabljena na prestižno soočenje in bila na tak način priznana s strani medijskega velikega Drugega, razumemo tudi to, da volitve niso prikazale pravega političnega potenciala države – pa bi ga lahko.

Dr. Jože P. Damijan, ekonomist

Začasni volilni rezultati kažejo, da so moji vrli slovenski rojaki tokrat spet prekosili same sebe. Izvolili so kandidate natanko po svoji podobi. Zgodovinsko najvišjo podporo – skoraj 40 odstotkov – je dobila stranka, o kateri je znano samo ime predsednika, sicer popolnega političnega začetnika, ki nima predvolilnega programa in ki ne ve, kaj bi počela, katere resorje bi imela in kaj bi z njimi počela. Volilni rezultat je natančna preslikava duševne slike nacije. Slovenci ne vemo, kaj hočemo. Zato so moji rojaki izvolili nekoga, ki prav tako ne ve, kaj bi. Srbi tovrstni situaciji pravijo (se opravičujem izrazu): »J*** lud zbunjenog.«

Jutri bo sicer nov dan. Dan veselja nad zmago. Ni sicer jasno, nad čim. Povolilni maček bo prišel šele čez nekaj mesecev. Ko se bo nova vlada, polna navdušenih zaljubljencev v demokratični socializem, zaletela v zid realnosti. Prva reakcija tujine bo dvig premije za državno tveganje, ki bo podražila življenje na tuj račun. Nato bo prišla »korekcija smeri« iz Bruslja in zahteva po finančni konsolidaciji. Posledica bo dvig davkov. Nakar bodo volilci začeli bentiti nad vlado. Ki je zato, da ne bi naredila nič, morala zategniti pas svojim volilcem. Bentili bodo nad vlado, ki bo natančno počela to, za kar so jo izvolili. Nič. Ampak za ta nič je treba plačevati račune. Ta nacija res potrebuje psihiatra.

Dr. Bogdan Lešnik, psihoanalitik

Slovenski volilci in volilke so se odločili za politični center. SMC. Preostale stranke so se razvrstile desno in levo od nje v numeričnem ravnotežju. Vendar je levica kompaktnejša kot desnica. SDS (s petino volilcev!) vse bolj nastopa kot skrajna desnica in je zato politično izolirana. Levica je kompaktnejša. Levosredinska koalicija, ki si jo lahko obetamo, bo pravzaprav »velika koalicija«, kajti Cerar, ki ima sicer levičarsko zaledje, je imel pred volitvami tako zelo sredinsko držo, da je že zanihal na desno. Teoretično bi lahko koalicija zajela prav vse parlamentarne stranke razen SDS. To bi pomenilo stabilnost, a nobenih sprememb. Samoizločitev SDS in zlasti vstop ZL pa nakazujeta tudi možnost, da se oblikuje trdnejša levičarska agenda.

Dr. Milica Antić Gaber, sociologinja

Na tokratnih volitvah smo imeli široko paleto izbir od znanih in preizkušenih do povsem novih in neprofiliranih strank; med kandidati in kandidatkami pa široko ponudbo od mladih in neizkušenih do starejših z izkušnjami v politiki in zunaj nje in tudi do zdaj največ žensk. Zato bi težko pritrdili tistim, ki so se odločili za neudeležbo na volitvah zaradi tega, ker so vsi enaki, ker ni nikakršne izbire ali ker nikomur ne morejo zaupati.

Zdi se, da se je volilno telo v do zdaj največjem deležu odločilo za nove stranke (več kot 40 odstotkov) ter nove in tudi mlade obraze. Predvsem je to najverjetneje doslej največji poraz strank na desnici, kajti dobile so le nekaj več kot četrtino glasov volilnega telesa, če v parlament ne pride tudi SLS.

Na nas je bila odgovornost izbire. Našo skupno izbiro bomo živeli v letih, ki so pred nami. Pred novoizvoljenimi pa so visoka pričakovanja volilnega telesa in le upamo lahko, da jih bodo uresničili v dobro vseh nas in države Slovenije. Zdaj bodo potrebovali čas za nov zagon. Dajmo jim ga! Ne presojajmo jih prehitro in pretrdo. Zagotovo bodo delali tudi kakšne napake, a kdo jih ne?!

Dr. Renata Šribar, antropologinja

Virtualne družabne skupnosti so nakazovale, da bo SMC dobila nekaj odstotkov več glede na javnomnenjske kazalnike, tudi odstotek več za Združeno levico ni presenečenje. SMC je predmet poželenja drugih, z mlačnimi prilagajanji mnenj in spornimi stališči je zbujala predvolilno nelagodje tistih, ki si dejansko želimo avtonomne in učinkovite poti v politično, socialno in gospodarsko preobrazbo. Postaviti v ospredje »človeka« ob tem, da »človeka« ni? Smo zgolj posamezni ljudje, združeni v mnogih skupinah, ki se vzpostavljajo po oseh družbenih delitev. Tega tudi Združena levica s svojimi obljubami ni zmožna misliti, od kod sicer predvolilna zaobljuba, v skladu s katero naj bi se obdavčilo nepremično premoženje skupaj s kapitalom in dohodki? Na manko konkretnosti kaže tudi zaklinjanje ohranitve državnega premoženja. A vendar, z nakazujočo se sredinsko-levo koalicijo upamo na boljše trende, še sploh, če bosta obe zmagovalki odkrili potenciale mišljenja spolov.

Dr. Aleš Maver, zgodovinar

Letošnje volitve pomenijo seveda velikanski pretres za slovenski politični prostor. Toda po drugi strani je slavila levosredinska politična opcija, ki je od leta 1992 dobila praktično vse volitve razen enih. Novost je, da ima leva sredina zdaj prepričljivo dvotretjinsko večino. Za zunanjega opazovalca je to težko pojmljivo, saj je prav ta opcija vladala večino časa po osamosvojitvi in nosi sorazmeren delež odgovornosti za stanje v družbi, ki ga volilno telo v glavnem ocenjuje kot slabo, pa je kljub temu ogromno relativno večino zaupala stranki s tega pola. Težko je verjeti, da bo SMC dominantna tako dolgo kot Drnovškova LDS. Navsezadnje usoda Zorana Jankovića, ki je bil leta 2011 v vlogi sijočega zmagovalca, kaže, da levosredinski volilci stranke zlahka zavržejo kot prazen tetrapak. Kar zadeva veliko poraženko SDS, ji je očitno uspelo nagovoriti zgolj ozko jedro privržencev. K temu je nedvomno prispevalo dejstvo, da Janez Janša kot ključen strankin obraz ni mogel dejavno sodelovati v kampanji.