»Zelo sem ponosen na to, kar mi je danes uspelo narediti. Brez dvoma je to eden najboljših dni v karieri. Vedel sem, da je zadaj več kot deset kolesarjev, ki so me lovili, in moral sem se zelo potruditi, da sem ohranil varno razdaljo. Naredil sem veliko delo,« je bil Tony Martin (Omega Pharma) upravičeno ponosen na zmago v Mulhousu. V slogu, ki ga je sposoben in ki je vreden trikratnega zaporednega svetovnega prvaka v vožnji na čas, je domala celotno etapo bežal sam skozi gorate Vogeze pred veliko skupino ubežnikov, tudi s Simonom Špilakom in Kristijanom Korenom, ter slavil tretjo etapo na Touru.

To je že peta zmaga nemških kolesarjev letos, kar daje nekaj simbolike večkrat omenjenemu spominu na stoletnico prve svetovne vojne. Martinovo akcijo, dolgo 150 kilometrov, bodo dolgo pomnili, kar so kazali tudi odzivi. »Tony, če bi želel koga, ki ti očisti čevlje ali opere dres, sem na razpolago. Poklon,« se je odzval njegov kolega Golaš. »V devetnajstih letih kariere nisem videl tako močnega kolesarja. Ponosen sem, da dirkam s tabo,« se je odzval Alessandro Petacchi, ena od legend Toura. Eno najbolj fascinantnih dejanj Toura zadnje dobe, zadnjo uro je pedale vrtel med 400 in 500 vati, je navdušilo tudi šefa Omege. »To je ena največjih predstav, ki sem jih videl, pa sem že zelo dolgo v kolesarstvu,« je bil navdušen Patrick Lefevere, ki bi Martina seveda zadržal v ekipi tudi po sezoni 2014. Spomnil se je tudi kolesarja iz Korenove ekipe. »Pomilujem ga. Fant bo to noč potreboval psihološko pomoč,« se je šalil šef Omege, ker soubežnik Alessandro De Marchi ni mogel slediti Martinu niti v zavetrju. Verjetno jih je bolj malo, ki bi.

Številna zasledovalna skupina ubežnikov se mu v zadnjih 40 kilometrih ni približala niti za minuto, čeprav so imeli velik interes, še posebno Francoz Tony Gallopin (Lotto). Po sedmih dneh mu je Vincenzo Nibali podaril rumeno majico, saj je glavnina z gospodarji iz Astane zaostala več kot pet minut. Gallopinu je vseeno, čeprav mistično rumeno nosi le danes čez sedem vzpetin Vogezov na planoto Des Belles Filles. To bo ena pomembnejših etap Toura. Za 26-letnega Francoza je pomembno, da galopira v njej na današnji dan Bastilje, francoski državni praznik, ko ima dirka za francoske kolesarje poseben pomen. »Nepopisno. Neverjetno. Danes sem zadel kombinacijo kolesarske loterije. Rumena je nekaj med sanjami in realnostjo. Poskušal bom vse, da majico zadržim čim dlje, a me to ne obremenjuje. Le uživati želim v njej,« je s svetlolaso lepotico Marion Rousse v objemu, tudi kolesarko Lotta, žarel Tony Gallopin, ki mu je Nibali podaril minuto in 37 sekund. Drugi srečnež Machado, zmagovalec dirke Po Sloveniji, pa 2 minuti in 40 sekund.

Simon Špilak je poskusil z begom že v soboto, a mu ni uspelo med peterico, izmed katerih je Blelu Kadriju (Ag2r) uspelo ubežati »generalom« z Albertom Contadorjem in Vincenzom Nibalijem do gorskega centra v Vozegih, ter z etapno zmago in oblačenjem pikčaste majice za en dan razveselil Francoze. Nasledil ga je Martin. V nedeljo, ki je bila zaradi številnih klancev kot nalašč za dolge pobege in še deževalo je, je bila za Špilaka prva velika priložnost. Bil je del velike ubežne skupine (27 kolesarjev), kjer je bil do sredine vzpona na Grand Ballon zraven tudi Kristijan Koren. Špilaku v zasledovalni skupini sicer ni bilo treba razmetavati moči v zavetrju zelo zainteresiranih Gallopina, Tiaga Machada in Pierra Rollanda, v zaključku je poskusil sprintati, a je hitro obupal (21. mesto) ter tako najboljši slovenski dosežek v etapi – četrto mesto Andreja Hauptmana izpred dvanajstih let in peto mesto Zorana Klemenčiča izpred štirinajstih dneh – prepustil naslednjim poskusom, kar se verjetno obeta že danes.

Kristijan Koren, ki daje vsak dan znova jasno vedeti, zakaj je prišel na Tour in delo pomočnika Petra Sagana opravlja maksimalno zavzeto, sodelovanja v begu ni načrtoval. Tudi zato, ker je po zelo pestrem in napornem prvem tednu že čuti utrujenost. »Ker pa sem potreboval le en skok in sem bil zraven ubežnikov, nisem zaviral,« je opisal Kristijan Koren. »Na drugem vzponu sva sama s Fabianom Cancellaro ujela vodilno skupino ubežnikov in ker so ritem narekovali kolesarji Europcarja zaradi interesa Rollanda, sem se dobro počutil. Do vrha zadnjega vzpona, ko je bil ritem le prehud,« je opisal. Zanimivo, da je imel potem težave tudi Spartakus Cancellara, a mu je uspelo ostati spredaj z Gallopinom in je bil drugi. »Zaradi tega, ker mi ni uspelo ostati z ubežniki, nisem razočaran. Je pa res, da sem že kar nekaj energije pustil na cesti,« dodaja Koren.

Ekipa Astane seveda ne bi tako vehementno podarila rumene majice Gallopinu, če ne bi bilo kruto dejstvo, da je le vprašanje, kdaj jo bo 26-letnik, ki je letos sicer končal med deseterico tudi na spomladanskem Touru, etapni dirki Pariz–Nica, moral vrniti. Vseeno bo ekipa Lotta postorila nekaj dela, ki je gospodarjem rumene majice tudi v breme. »Danes je ekipa delala le z uro. Dali smo majico Gallopinu, a nismo izgubili glave. Nobena ekipa nam ni želela pomagati, bili so hladni, čeprav bi Rolland lahko bil nevaren,« je pripomnil Vincenzo Nibali.

Kolesarstvo