Glavni izziv na trgu dela je, kako zmanjšati brezposelnost in spodbuditi rast zaposlovanja

Poslabšanje položaja mladih

V krizi je med drugim prišlo do poslabšanja položaja mladih in povečanja dolgotrajne brezposelnosti, težava v Sloveniji pa je tudi nizka stopnja delovne aktivnosti starejših.

»Poslabšanje položaja mladih na trgu dela je na eni strani povezano s skromnim povpraševanjem na trgu dela, kjer so mladi, ker imajo manj izkušenj, manj uspešni pri konkuriranju za delovna mesta, na drugi strani pa je to povezano z veliko izpostavljenostjo mladih začasnim zaposlitvam,« je povedala Kajzerjeva.

Slovenija ima največji delež začasnih zaposlitev v starostni skupini od 15 do 29 let. Na to po besedah Kajzerjeve vpliva specifična oblika dela v Sloveniji, študentsko delo, ki predstavlja 80 odstotkov začasnih zaposlitev mladih in okoli 50 odstotkov delovne aktivnosti v teh starostnih skupinah.

Poslabšanje položaja mladih na trgu dela se kaže tudi v povečanju deleža mladih, ki niso niti zaposleni niti niso vključeni v izobraževanje ali usposabljanje. Ta delež znaša skoraj desetino, kljub temu da ima Slovenija eno največjih vključenosti mladih v izobraževanje.

Povečanje dolgotrajne brezposelnosti

Kriza je povzročila tudi povečanje dolgotrajne brezposelnosti (eno leto ali več), povečalo se je tudi število tistih, ki so brezposelni dve leti in več. Po mnenju Umarja je treba okrepiti aktivno politiko zaposlovanja, pomembno bi bilo tudi čim bolj povezati programe izobraževanja in usposabljanja, da bi zmanjšali neskladja na trgu dela.

Med možnostmi za izboljšanje zaposlitvenih možnosti mladih je Kajzerjeva navedla mentorske sheme, ki bi lahko izboljšale stanje tako glede zaposlenosti mladih kot starejših. Po njenem mnenju bi bilo treba tudi povečati vpliv delodajalcev na izobraževalne programe ter morda razmisliti o ponovni uvedbi dualnega izobraževalnega sistema.

Slovenija ima z okoli 33 odstotki najnižjo stopnjo delovne aktivnosti starejših v EU. S pokojninsko reformo se je sicer ta stopnja nekoliko povečala in Umar pričakuje, da se bo trend nadaljeval.

Izziv za naprej je tudi, kako zagotoviti lažje prilagajanje razmeram na trgu. Spremembe v lanski reformi so se dotikale predvsem varovanja zaposlitve, sedaj pa bi bilo treba po besedah Kajzerjeve nadaljevati na področju oblikovanja plač, vključno z minimalno plačo, ter na področju spodbud za delo, vključno z obdavčitvijo dela.

Večja vloga kolektivnih pogajanj

Dobra pot za naprej bi lahko bila tudi večja vloga kolektivnih pogajanj, je menil Peter Pogačar z ministrstva za delo. Sprejeta reforma je namreč omogočila, da se lahko predstavniki delodajalcev in delavcev za določene rešitve na ravni dejavnosti dogovorijo drugače, kot opredeljuje zakon, ne več le za večje pravice.

Analiza kolektivnih pogodb, sklenjenih na podlagi novega zakona, kaže, da so socialni partnerji v bipartitnih pogajanjih (brez vlade) zelo uspešni in da so v večini primerov dosegli drugačne rešitve, kot jih določa zakon, in sicer glede na potrebe v panogi, je povedal Pogačar.

»Morda je to dobra pot za naprej: da se da večjo vlogo kolektivnim dogovarjanjem v posamezni panogi, zakon pa le določa minimum, ki ga je treba spoštovati,« je dejal Pogačar. Dodal je, da nekatere kolektivne pogodbe na dogovarjanje o določenih vprašanjih napotijo tudi na dogovor na ravni podjetja.

Študentsko delo predstavlja neko distorzijo na trgu dela

Reforma je v določeni meri zmanjšala segmentacijo, a ostajajo elementi, ki segmentacijo povečujejo, je dejala Kajzerjeva in pri tem izpostavila regulacijo študentskega dela, ki da jo je treba spremeniti.

»Pri tem je velik izziv najti ravnovesje med ohranjanjem fleksibilnosti za delodajalce na eni strani ter uporabo študentskega dela za pridobivanje izkušenj, ki lahko pozitivno vplivajo na zaposlitveno pot dijaka ali študenta, ki opravlja študentsko delo,« je dejala.

Študentsko delo predstavlja neko distorzijo na trgu dela, je ocenil Pogačar in dodal, da mora iti rešitev v smeri, da se prožnost, ki jo zagotavlja, ohrani, treba pa ga je z vidika prispevkov izenačiti z drugimi oblikami dela, s čimer bi tudi zmanjšali njegovo prekernost.

Težava ostaja nova vrsta segmentacije

Glede segmentacije je Pogačar opozoril, da težava ostaja nova vrsta segmentacije, in sicer med tistimi, ki delajo po pogodbi o zaposlitvi, in tistimi, ki delajo po civilnopravnih pogodbah, oz. lažno samozaposlenimi.

»Upam, da se bomo sposobni vprašati po vzrokih. Kajti zakon je jasen. Izbira oblike dela ni samopostrežna trgovina, kjer si bo delodajalec sam izbral, katera oblika dela mu bolj ustreza. Za vsako vrsto dela imamo obliko dela. Zakaj se uporabljajo različne? Ker se lahko in ker je ceneje,« je poudaril Pogačar.