Želite povedati, da Ankaran takšnega prostora namenoma ni dobil, ker bi se lahko ob druženju ljudi porodile odporniške ideje?

Poglejte naokoli. Druge krajevne skupnosti teh težav nimajo. Kar je pravilno.

Zakaj pa jih imate vi?

Ravno zaradi težnje po načrtnem izključevanju vpliva naše lokalne skupnosti na bodoči razvoj tega dela obale. Ankaran je imel s tem težave že desetletja. Niso se začele z županom Borisom Popovičem, so se pa z njim stopnjevale. Rubikon je bil prestopljen poleti 2008, ko je mestna občina Koper načrtovala prepolovitev krajevne skupnosti Ankaran in priključitev Ankaranske bonifike mestu Koper, s čimer bi bil Ankaran dokončno osiromašen. Temu smo se lahko učinkovito uprli zgolj s pobudo za ustanovitev občine. Hkrati je bilo to obdobje kresanja dveh razvojnih perspektiv, ki sta temeljili ena na ohranjanju narave, druga pa na načrtovani intenzivni pozidavi, razprodaji zemljišč in zasnovi državnega prostorskega načrta za pristanišče.

Ali se niso bojazni pred pozidavo vendarle izkazale za pretirane?

Bojazni niso bile pretirane, kar potrjuje dokumentacija. Ta prostor bi bil pogubljen. Smo pa imeli veliko srečo, ker se je takrat začela tudi gospodarska kriza, ki je investitorje prisila v brzdanje.

Toda župan Popovič pravi, da niso spremenili namembnosti niti enemu kvadratnemu metru kmetijskih zemljišč v Ankaranu.

To lahko deloma celo drži, ker je mestna občina pod njegovim vodstvom zgolj nadaljevala prostorsko politiko iz osemdesetih let, ki je ta prostor že predvidela za pozidavo. V bodoče nas čaka veliko dela z vračanjem statusa iz stavbnih nazaj v kmetijska zemljišča.

Ko smo že pri zemljiščih – opozarjali ste, da koprska občina brez soglasja krajevne skupnosti ne sme razpolagati z ankaranskimi zemljišči, in nasprotovali njihovim prodajam na dražbah. Kasneje je ta zemljišča zavarovalo tudi ustavno sodišče. Koliko ankaranske zemlje je bilo v tem času prodane?

Datum ustanovitve občine je tudi datum delitvene bilance. Od takrat nepremično premoženje mestne občine na območju občine Ankaran predstavlja nerazdeljeno skupno premoženje, ki ga enostransko ni dovoljeno upravljati, kaj šele z njim razpolagati. Ta zemljišča v naravi obsegajo več kot 100 hektarjev in so glede na razpoložljive cenitve vredna več kot 100 milijonov evrov.

Bo delitvena bilanca še ena pravna odisejada?

Premoženje se načeloma deli sporazumno, sicer delitev opravi sodišče. Lep primer je zadnja delitev med občinama Mirna in Trebnje, ki so jo opravili v treh tednih.

Že, toda premoženje ni primerljivo.

Hudomušna pripomba iz Ljubljane je bila, da tam, kjer ni kaj dosti deliti, tudi ni nobenih težav.

Pri vas se bo med drugim delil tudi luški denar. Na vas so leteli očitki, da tudi zaradi tega ustanavljate občino.

Gospodarska družba Luka Koper ni predmet delitvene bilance, pač pa se bodo delila zemljišča na kopenskem delu pristanišča, ki sodijo tudi v občino Ankaran. Iz tega naslova bo občina upravičena do nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

Tega denarja bo celo več, kot bo znašal proračun občine.

Po prvih izračunih bo proračun znašal okoli 2,7 milijona evrov, od tega je primerne porabe 1,5 milijona, kar pomeni, da bo lahko občina s svojimi prihodki nemoteno opravljala vse z zakonom določene pristojnosti in naloge. Bo torej več kot samozadostna, bo funkcionalno in finančno učinkovita. Viri iz pristanišča pa bodo prinesli še dodatnih nekaj milijonov.

Za kaj jih boste uporabili?

Razvojna strategija temelji na trajnostnem upravljanju ekonomskih, naravnih, kulturnih in prostorskih virov. Načrtovanje že danes poteka ob upoštevanju in soodločanju prebivalcev, ne pa mimo njih kot v Kopru, kjer se mnenje ljudi upošteva šele v sedmi fazi načrtovanja, ko se pogovarjajo, ali bo višina zgradbe 18 ali 28 metrov, ne pa, ali zgradba bo ali morebiti sploh ni potrebna. Pomemben del proračuna pa bo dolgoročno namenjen ekološki sanaciji prostora, ureditvi obale in morja ter zaščiti narave.

To bo mogoče, ko oziroma če boste dejansko zaživeli kot samostojna občina. Pravna mnenja o tem so zelo različna. Nekateri branijo pristojnost državnega zbora, ki naj bi bil edini, ki lahko ustanovi občino z zakonom.

Primeri, ko je ustavno sodišče poseglo na zakonodajno polje, so že bili, pa ni bilo nikoli takega haloja. Državni organi odločbo ustavnega sodišča o ustanovitvi občine Ankaran priznavajo, vsi drugi pa imajo lahko o tem zgolj osebno mnenje. Zato je tudi predsednik državnega zbora kot organ, zadolžen za razpis volitev, na podlagi odločbe ustavnega sodišča opravil svojo dolžnost.

Kako pa odgovarjate na vsebinske pomisleke? Glavna bojazen je, da bo Luka Koper talec različnih interesov dveh občin.

Nasprotniki že šest let zastrupljajo slovensko javnost z lažnivimi sporočili, da bo Ankaran uničil Luko Koper. To so neumnosti. Res pa je, da državni prostorski načrt za pristanišče, ki je na našo pobudo v ustavni presoji, temelji na konceptualno zgrešenih in zastarelih izhodiščih, predvsem pa je bil sprejet v nasprotju z voljo ljudi, iz Ankarana in Kopra. Luka Koper pač ni prostorski načrtovalec. To bodo izvedle država in obe občini skupaj, gospodarska družba pa bo znotraj teh okvirov zagotovo zmogla ohranjati in razvijati svojo konkurenčno prednost. Iz Ankarana ji bomo pri tem pomagali.

Čemu razbijati veliko in močno občino, ki je tudi obmejna in ima na drugi strani Trst, ter rušiti ravnovesje?

Ravno obratno. Z ustanovitvijo občine Ankaran se je to ravnovesje ponovno vzpostavilo – imamo močni občini Trst in Koper, vmes pa na Miljskem polotoku majhni, a vplivni občini Milje in Ankaran.

Kaj pa, če bo sledil učinek domin, ki se ga boji župan Popovič?

Druge krajevne skupnosti niso v niti približno podobnem položaju, kot je bil Ankaran.

Ste se že odločili, ali boste kandidirali?

Programska skupina Radi imamo Ankaran bo svojo odločitev sporočila še ta mesec.

Pa imate glede na vsa prizadevanja ambicijo, da bi postali župan?

Ne.

Ne?

Res je, da sem v teh letih v dobro Ankarana in ljudi prevzel nase to breme, ki ni bilo majhno, vendar sem vse življenje deloval v zasebnem poslovnem sektorju. Delovanje na javnem področju zahteva dodatne kompetence pa tudi »prilagojeno« osebno obnašanje.

Župan Popovič je že napovedal, da bo v Ankaranu kandidirala tudi njegova stranka.

Upam, da bo. Želimo videti ljudi, ki se bodo pripravljeni vpisati na listo gospoda Popoviča, ki je v Ankaranu v preteklih letih tako v prostoru kot pri ljudeh povzročil toliko gorja.

Pa se tega bojite?

Dejstvo je, da referendumska odločitev za svojo občino ni bila plebiscitarna. Vendar odstotek 60 za in 40 proti ni povsem verodostojen, saj so se v Ankaran takrat načrtno preseljevali volilci, ki so glasovali proti.

Se kaj podobnega lahko ponovi?

Niti ne. Tokrat bodo »uvoženi« glasovi potrebni tudi v Kopru. Kljub temu pozorno spremljamo dogajanje, prav tako upravne enote. Če bi bil ta pojav izrazit, je možno tudi oporekati rezultatu. Sicer pa je na podlagi dela in zaščite interesov Ankarana danes podpora našemu projektu večja kot ob referendumu.

Nekateri se sprašujejo, kako ste ga financirali.

Mestna občina je že leta 2010 prenehala izvajati proračun v delu, ki se nanaša na krajevno skupnost Ankaran, zato iz javnih virov ne dobimo ničesar. To ni samo sprevržen odnos do lokalne skupnosti in do ljudi, temveč protipravno dejanje in tudi sum kaznivega dejanja. Krajevna skupnost pa dobiva najemnino za gostinski objekt, s čimer pokrivamo osnovne stroške delovanja. Ostalo smo izpeljali s prostovoljnim delom in zasebnim angažiranjem.