Aprila je začela veljati uredba, ki je bila pred sprejemom najbolj poznana po tem, da uvaja »davek na dež«, ki ga plačujejo le tisti, ki imajo deževnico speljano naravnost v kanalizacijo. Kasneje pa se je izkazalo, da so glavna novost za vse uporabnike pravzaprav na novo razporejene postavke na položnicah. Izračuni, ki so jih pripravili v ljubljanskem podjetju Vodovod-kanalizacija (VO-KA), kažejo, da določeni uporabniki v večstanovanjskih objektih za omrežnino po novem plačujejo tudi do 30 odstotkov več kot doslej, tisti v individualnih hišah pa tudi več kot deset odstotkov manj.
Ponekod se pritožujejo, drugod ne
Na Zbornici komunalnega gospodarstva pri GZS pravijo, da je število pritožb uporabnikov zaradi uveljavitve nove uredbe v posameznih občinah oziroma komunalnih podjetjih različno; ponekod več, drugod manj ali skoraj nič. Prepričani so, da je pri tem veliko vlogo odigrala priprava občanov na spremembe – predvsem z ustreznim obveščanjem.
A zakaj je po uveljavitvi uredbe pravzaprav prišlo do navedenih nesorazmerij? Direktorica komunalne zbornice Alenka Gorza pravi, da je bilo prej razmerje med individualnimi hišami in stanovanjskimi bloki ena proti dve, znesek v blokih pa se je delil s številom stanovanj. »Če je bila – na primer – v blok s 55 stanovanji napeljana cev premera 40 milimetrov, v hišo pa je pritekla voda po cevi premera 20 milimetrov, so v tisti v hiši za omrežnino plačali en evro, celoten blok pa skupaj dva evra. To pomeni, da sta se dva evra razdelila še na 55 delov, zato je vsaka družina v bloku plačala po približno dva centa. Nova uredba pa govori o tem, da omrežnino plača vsaka stanovanjska enota. To pomeni, da zdaj 55 stanovanj v bloku plača enak znesek kot 55 individualnih hiš, razen če je tudi individualna hiša razdeljena na več stanovanjskih enot,« je razložila Gorzova.
Ali je ta sistem krivičen ali ne, je stvar zornega kota, meni Gorzova. »Dejstvo pa je, da je sistem zdaj vzpostavljen tako, da mora zagotavljati obnovo infrastrukture.«
(Ne)sorazmerja so po občinah različna
Dejstvo pa je tudi, da je svet ustanoviteljev Javnega holdinga Ljubljana (JHL) tik pred uveljavitvijo uredbe konec marca pozval vlado k zadržanju in korekciji uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, a ni bil uslišan. Na vprašanje, ali kani JHL storiti še kaj, da bi se omilila nesorazmerja v plačevanju omrežnine med stanovanjskimi bloki in individualnimi hišami – konec koncev je tudi direktor VO-KA Krištof Mlakar dejal, da razdelitev stroškov po novi uredbi ni pravična – so pri JHL odgovorili, da so pripravili pripombe na uredbo in jih že posredovali komunalni zbornici, prek katere bodo v sodelovanju z drugimi komunalnimi podjetji oblikovani predlogi za njeno dopolnitev.
Pri komunalni zbornici pravijo, da lahko vsako komunalno podjetje predlaga spremembe uredbe, a na koncu bodo tri posebne komisije odločile in upravni odbor potrdil, katere predloge bodo konec poletja posredovali novoizvoljeni vladi. »Na ministrstvo bomo posredovali predloge, s katerimi se bodo strinjala vsa komunalna podjetja. Razmerja so namreč po posameznih slovenskih občinah zelo različna. Če govorimo o razmerju omrežnine 30 proti 10 v breme stanovanjskih blokov, se lahko omejimo le na Ljubljano. Že v Domžalah je drugače, saj je vrednost infrastrukture v posameznih občinah različna. Ker je Ljubljana zelo gosto poseljena, namreč en kilometer cevi pokrije, na primer, tisoč stanovanj, v Logatcu pa je na enaki razdalji le deset hiš. Zato so stroški v Logatcu na posamezen objekt bistveno višji kot v Ljubljani,« je pojasnila Gorzova iz komunalne zbornice in dodala, da bo na koncu odločitev vendarle politična, saj uredbe sprejema vlada.