Kvitova, ki je prav v Wimbledonu leta 2011 osvojila svoj edini dozdajšnji turnir za grand slam (v finalu je nadigrala rusko lepotičko Marijo Šarapovo), je včeraj s Šafarovo opravila v uri in dvajsetih minutah. »Težko je z besedami opisati, kako se počutim. Srečna sem zaradi uvrstitve v finale. A moram priznati, da mi je bilo težko igrati proti Lucie, ki je moja zelo dobra prijateljica. Na žalost je bil v finalu prostor samo za eno izmed naju, zato sva pač morali na igrišču začasno pozabiti na prijateljstvo,« je dejala 24-letna Petra Kvitova, Čehinja z ubijalsko levico, ki je za zmago v prvem nizu v podaljšani igri potrebovala kar 51 minut, za uspeh v drugem le 29.
Odločilen je bil začetek drugega niza, v katerem je Kvitova (skupaj osem asov in 24 winnerjev, Šafarova štiri in osemnajst) takoj naredila brejk in si kljub obvezani stegenski mišici na desni nogi priigrala polfinalno zmago. Petra in Lucie sta se včeraj pomerili šestič (od tega že petič letos), vseh šest dvobojev pa je dobila Kvitova, ki jo v jutrišnjem finalu čaka Bouchardova. »Eugenie je odlična igralka, kar je znova dokazala z uvrstitvijo v finale. Odločale bodo malenkosti, moj cilj pa je jasen – drugič osvojiti Wimbledon. Mislim, da so moja največja prednost izkušnje, saj vem, kako je igrati v finalu turnirja za grand slam,« meni Kvitova, ki je Bouchardovo na edinem dozdajšnjem medsebojnem dvoboju ugnala na njenem domačem igrišču lani v Torontu.
Da se je v mestecu Bilovec na Moravskem rojena Kvitova sploh začela ukvarjati s tenisom, je v njeni družini (še mama Pavla ter brata, inženir Jiri in učitelj Libor) najzaslužnejši ambiciozni oče, mestni podžupan in teniški samouk Jiri, ki jo je načrtno usmerjal v ta šport. Kvitova, katere vzornica je bila njena nekdanja rojakinja Martina Navratilova, je trenirala v istem klubu v mestecu Fulnek kot Tomaš Berdych in Šafarova. Napredovala je z velikimi koraki in že pri šestnajstih letih (potem ko se je sama preselila v kamp v Prostejovu) zaplavala tudi v profesionalne vode. Med »profiji« je morala na prvo turnirsko zmago čakati skoraj tri leta (v Hobartu v Avstraliji leta 2009), trenutno pa se lahko med posameznicami pohvali z enajstimi.
Prvo profesionalno sezono je končala na 773. mestu na svetovni lestvici. Zanjo je bilo najuspešnejše leto 2011, ko je bila oktobra celo druga igralka sveta. Poleg Wimbledona (pred tremi leti je na sveti travi dosegla kar 36 asov, kar je tretji dosežek vseh časov med ženskami) je takrat osvojila tudi pokal Fed in zaključni masters sezone v Carigradu – kot tretja igralka v zgodovini tenisa, ki ji je to uspelo že v prvem poskusu. Z zmago v Wimbledonu je postala tudi prva levoroka igralka za Navratilovo leta 1990, ki se je povzpela na vrh na sveti travi, sočasno tudi prva Čehinja s prvim mestom v Londonu za Jano Novotno leta 1998. Leta 2011 je Kvitova v eni sezoni osvojila kar šest turnirjev oziroma več kot polovico vseh doslej, v naslednjem letu pa je poleg dveh turnirskih zmag znova slavila v pokalu Fed (v ekipi je bila tudi Šafarova), prvič v Hopmanovem pokalu (skupaj z Berdychom) in premierno zaigrala tudi na OI v Londonu.
»Tenis je bil, je in bo ostal moje življenje. Zares uživam v njem, zato mi tudi treningi niso mučna zadeva. In ob vsakem uspehu se to uživanje še poveča,« pravi kar 182 centimetrov visoka Kvitova, ki je doslej samo s turnirskimi nagradami zaslužila več kot 12,5 milijona dolarjev. Za trenutno šesto igralko sveta je prav Wimbledon najljubši turnir (kot turistka prisega na Melbourne), zase pa pravi, da je srečna, prijazna, vedno dobrovoljna in prijateljska. »Mogoče so mi zaradi mojega veselega značaja najbolj všeč komedije,« dodaja Petra, ki ima seveda tudi svojo spletno stran (petrakvitova.net). In ko bo po jutrišnjem finalu zanjo konec letošnjega Wimbledona, si bo verjetno privoščila tudi svoje najljubše gastronomske dobrote – suši in sadni sladoled.