V Banki Slovenije so potrdili današnje pisanje Financ, da so na DBS poslali zahtevo po dokapitalizaciji banke. DBS je imela konec lanskega leta 10,3-odstotni kapitalski količnik, v pogajanjih z Banko Slovenije pa se je sklicevala na interno oceno, po kateri naj bi banki zadoščala 9,75-odstotna kapitalska ustreznost. A Banka Slovenije se, kot kaže, ne strinja, ugotavlja časnik.

Največji lastnik DBS je Kapitalska zadruga s 45,98 odstotka, ki skupaj z časopisno založniško družbo Kmečki glas v njej obvladuje 51,28 odstotka banke. Sledi KD Kapital z 10 odstotki, ki ima skupaj s KD Group v banki 14,76 odstotka.

Njeni lastniki so še Banka di Cividale (5,58 odstotka), SRC (4,98 odstotka), KB1909 (4,91 odstotka), Zadružna zveza Slovenije (3,48 odstotka), Adriatic Slovenica (2,33 odstotka), avstrijska Zveza bank (2,17 odstotka) in drugi (10,51 odstotka), je razvidno s spletne strani DBS.

Če ne bo dokapitalizacije, prodaja

Če lastniki banke ne bodo dokapitalizirali in poskrbeli za njeno kapitalsko ustreznost, jo bodo morali ali prodati ali prepustiti državi, kot so je to zgodilo v primeru NLB, NKBM in Abanke ter Factor banke in Probanke.

DBS je lani ustvarila 9,99 milijona evrov dobička iz poslovanja, kar je za osem odstotkov več kot leto prej. Kljub uspešnemu tekočemu poslovanju je lani ustvarila 17,32 milijona evrov izgube, ki je posledica večjega obsega oslabitev in rezervacij, večinoma oblikovanega za kredite pravnim osebam pred letom 2010. Neto oslabitve so lani dosegle 29,49 milijona evrov, predlani 16,30 milijona evrov.

Skupina DBS na konec lanskega leta ni izpolnjevala obstoječih zahtev Banke Slovenije po zagotavljanju 11,4 -odstotnega količnika kapitalske ustreznosti. Je pa konec januarja za dva milijona evrov povečala osnovni kapital družbe DBS Leasing, ki je v njeni 100-odstotni lasti.

DBS se je medtem omenjalo pri finančnem prestrukturiranju Merkurja, saj naj ta ne bi hotela prispevati podpisa k dogovoru o reprogramu posojil, prenesenih na Merkur Nepremičnine. Po pisanju Dnevnika naj bi njen prispevek v višini 600.000 evrov v celoti pokrili Gorenjska banka in Družba za upravljanje terjatev bank in naj bi ji izdali neke vrste garancijo, s katero naj bi ji jamčili vračilo njenih posojil.