Jeseni bodo dijaki in študenti, ki se v regijske štipendijske sheme vključujejo prvič, že občutili novosti, ki bodo zaživele z januarja letos sprejetim zakonom o kadrovskih štipendijah. Delodajalci bodo morali namreč štipendista po vsaki končani stopnji izobraževanja za eno leto zaposliti. Doslej so bili prehodi med stopnjami mogoči brez prekinitev, po novem pa to pomeni, da se bodo morali štipendisti po končani srednji šoli ali po končani prvi bolonjski stopnji najprej za eno leto zaposliti, šele nato bodo lahko nadaljevali študij. Novost je tudi precej krajši čas zaposlitve štipendista po zaključenem študiju, saj se ta zdaj z 90 dni skrajšuje na 30 dni.
V podjetju RLS, ki ima več kadrovskih štipendistov, niso zadovoljni. »Že več let sodelujemo v štipendijski shemi RRA LUR. Nekaj štipendistov smo že zaposlili. Vsi dosedanji štipendisti so študij nadaljevali na II. stopnji. Nekateri tudi v tujini,« pojasnjuje Ilijana Šuligoj Javornik, vodja kadrovske službe RLS.
»Še najmanj nas moti skrajšanje roka zaposlitve diplomantov. S študenti štipendisti ves čas študija sodelujemo, saj se pri nas lahko praktično izobražujejo, opravljajo študentsko delo, omogočamo jim mentorstvo pri pripravi diplomske naloge. Da bodo v podjetju delali, je pričakovano in tudi zaželeno. Tu ne vidimo težav. Tudi zato, ker naše podjetje še vedno raste. V zadnjih sedmih letih smo število zaposlenih povečevali v povprečju za 19 odstotkov na leto. Veliko oviro pa vidimo v zahtevi po enoletni redni zaposlitvi študenta oziroma dijaka po vsaki zaključeni stopnji izobraževanja.«
Po njenem mnenju je edini namen države spodbujati k zaposlovanju kandidatov z nižjo stopnjo izobrazbe, »pri čemer pa nespametno varčuje pri potencialu znanja in razvoja Slovenije. Tudi če se potrudim poiskati smisel prekinitve v pridobivanju sicer dragocenih enoletnih izkušenj, je zahteva po prekinitvi študija pred naslednjo stopnjo izobraževanja z obvezno enoletno zaposlitvijo zelo tvegana poteza. Enoletna zaposlitev diplomanta v podjetju in nato njegov odhod iz delovnega okolja za dve do tri leta za resno podjetje pomeni motnjo, ki je predvsem v manjših podjetjih lahko občutna. Smo izrazito razvojno podjetje, ki prodaja svoje znanje, za razvoj katerega potrebuje visoko izobražen in usposobljen kader.«
Ob taki spremembi se lahko v podjetju odločijo dvoje: da v primeru, ko potrebujejo univerzitetno izobražen kader z zaključeno II. stopnjo bolonjskega študija, sprejmejo, da čas štipendiranja do trenutka, ko štipendista lahko zaposlijo na delovno mesto, za katerega potrebuje univerzitetno izobrazbo, podaljšajo za eno leto, vendar s tveganjem, da kandidat ne bo želel nadaljevati študija, ali pa da enostavno ne razpisujejo več štipendij za I. bolonjsko stopnjo. »Če se odločimo za prvi primer, povečamo tveganje in izgubljamo dragoceni čas. Če se odločimo za drugi primer, so na izgubi potencialni štipendisti,« poudarja glavna kadrovica v RLS. Novost namreč lahko povzroči, da bo vse več takih, ki študija ne bodo končali, ali pa podjetja ne bodo razpisovala štipendij.
Ob tem opozarja, da jo bodo še slabše odnesli dijaki. Če se je do sedaj še našlo podjetje, ki je štipendiralo in vzgajalo inženirski kader že od pete stopnje izobraževanja – vsaj tri take primere so imeli v zadnjih letih tudi v RLS – je novi zakon temu naredil konec. »Dve leti več bo potreboval dijak, ki želi postati univerzitetni inženir, torej zaključiti II. bolonjsko stopnjo, če ga je podjetje, vključeno v regijsko štipendijsko shemo, pripravljeno štipendirati od tretjega letnika srednje šole. Je v tem kakšen smisel? Jaz ga ne vidim. Če je namen države s spremembami zakona nadomestiti vajeništvo in vrzeli v praktičnem znanju študentov, je odgovor gospodarstva jasen. Način ni pravi.«
Podobno meni tudi Sonja Šinigoj, direktorica SAOP, najboljšega zaposlovalca Zlate niti 2010. V podjetju sicer trenutno ne štipendirajo. Pripravljajo pa srednje- in dolgoročni načrt zaposlovanja računalniških strokovnjakov, katerega sestavni del bo tudi opredelitev štipendiranja kot možne poti za nabor kadrov od leta 2015 do 2020. Pri štipendiranju bi jim prišel prav tudi državni denar.
»Sedanji zakonski pogoji za soudeležbo pri štipendiranju se nam zdijo preveč omejevalni. Po našem mnenju je treba podjetju in štipendistu prepustiti, da se sporazumno odločita, kdaj je prav, da se štipendist zaposli v podjetju. Na vsak način pa čim prej po končanem študiju. V obdobju štipendiranja ima kot štipendist tako in tako obvezno prakso v podjetju. Pomembno je, da štipendisti sodelujejo s podjetjem pri izdelavi svojih praktičnih seminarskih in diplomskih nalog ter v okviru različnih projektnih nalog, ki redno potekajo v podjetju. Prepričani smo, da so stalne obštudijske aktivnosti med štipendistom in podjetjem najboljši način, ki prinesejo štipendistu več izkušenj kot pa obvezna zaposlitev po vsaki končani stopnji šolanja ali študija. Torej, zakon bi kazalo spremeniti v smeri večje svobode zaposlovanja štipendistov – več prepustiti podjetjem in manj zakonski regulativi.