Verniki zadnje dni romajo pred zapor na Dobu, kjer je zaradi pravnomočne obsodbe v zadevi Patria prvak največje opozicijske stranke Janez Janša, in molijo za njegovo izpustitev. Ljudmila Novak je predsednica Nove Slovenije (NSi), edine krščanskodemokratske stranke pri nas, a je na Dobu ni bilo.

Kako gledate na to, da verniki hodijo molit pred zapor, jo vprašamo. »Jaz vedno molim za domovino Slovenijo, za to, da bi našli prave, dobre rešitve za državljane. Molim tudi za to, da bi nas pri naših odločitvah vodil Sveti duh, Bog pa že ve, kaj Slovenija potrebuje: kakšne voditelje in kaj si zaslužimo,« nam odgovori.

V slabih treh letih smo pred že tretjimi državnozborskimi volitvami. Kaj se dogaja, kam ste politiki pripeljali to državo?

Žal mi je, da naše vlade niso stabilnejše. Menim, da so bile dosedanje koalicije preveč raznorodne in so imele preveč različne programe, zato se mi zdi zelo pomembno, da ima koalicija zelo trdno koalicijsko pogodbo, jasen program in vizijo ter da skupaj vztraja pri njihovem uresničevanju. Šele potem bo lahko vlada trdnejša in bo lahko sprejemala odločnejše ukrepe.

Če so po vašem mnenju problem preveč raznorodni programi političnih strank, je potemtakem bolje, da jih nove stranke sploh nimajo, kot se trenutno dogaja?

Ne, je pa malce problematično, da se pojavi nova stranka z nekim prepoznavnim posameznikom, brez programa ter takoj uživa visoko podporo medijev in javnosti. Mislim, da mora vsaka stranka imeti predvsem jasen program, sorodne stranke pa morajo potem iskati skupne točke, na katerih lahko gradijo koalicijo.

Čemu pripisujete to, da nekdo, denimo pravnik Miro Cerar, ustanovi stranko in že čez nekaj dni prevzame vodilno mesto na lestvicah priljubljenosti?

Državljani so nezadovoljni z obstoječo politiko, z uveljavljenimi strankami, zato iščejo izhode in, kot kaže, predvidevajo, da bodo novi obrazi z lahkoto vse rešili. Sama pravim, da so novi obrazi zaželeni, da je prav, da prihaja do sprememb in novosti, je pa malce tvegano, če novincem brez pravih izkušenj takoj zaupamo najodgovornejše naloge v politiki. To se je nenazadnje pokazalo tudi v zadnji vladi, ko je največja stranka Pozitivna Slovenija razpadla in v zelo neprimernem času za Slovenijo sama uničila svojo vlado. Enaka usoda je doletela tudi Državljansko listo, ki je podporo najverjetneje izgubila tudi zaradi neizkušenosti.

NSi na bližnjih državnozborskih volitvah pričakuje od osem do deset poslanskih mest. Vaš cilj je, da postanete tretja najmočnejša parlamentarna stranka. Od kod tolikšen optimizem, ko pa vas nekatere javnomnenjske raziskave uvrščajo pod prag za vstop v parlament?

Rezultati javnomnenjskih raziskav v zadnjih dneh zelo nihajo. Namerile so nam tudi osemodstotno podporo. Pri teh raziskavah odstotek podpore ni dokončen, saj je treba upoštevati tudi še neopredeljene volilce in na koncu štejejo samo tisti, ki se bodo udeležili volitev. Na ankete močno vpliva tudi dnevna politika, zato so najboljša anketa volitve. V času evropskih volitev je imela naša stranka močno podporo, ker so se opredeljevali tisti, ki so šli na volitve. Prepričana sem, da bomo v zadnjih dneh pred državnozborskimi volitvami nekaj podpore še pridobili, saj ima NSi odličen program. Pohvalili so ga številni strokovnjaki, ker smo poiskali prave odgovore za izhod iz krize. In če Slovenci želijo, da v državi naredimo odločnejše poteze, bi morali naš program podpreti. Podpreti bi ga morali tudi zato, ker v NSi nimamo nobenih korupcijskih škandalov in si prizadevamo za pošteno delovanje v politiki.

Pričakujete, da bo NSi glede na to, da je vodja najmočnejše stranke na desnici v zaporu, okrepila svoj položaj pred volitvami?

(smeh) Slovenci se pogosto odzovemo tako, da se nam ljudje, ki so v težkem položaju, zasmilijo in z njimi močno sočustvujemo. Tudi v politiki se tega nekateri dobro zavedajo in zaradi tega ravnajo tako, kot ravnajo.

Torej je odgovor ne?

Želim si, da bi krščanski demokrati pridobili glasove na podlagi našega programa, konstruktivne politike in dosedanjega dela, po katerem so nas prepoznali kot verodostojne politike.

Se tudi vam Janez Janša smili?

(daljši premor) Smili se mi vsak, ki je obsojen po krivici. V tem primeru bi lahko gospod Janša izbral tudi drugačen način služenja te kazni, a se za to pač ni odločil.

Na primer?

Na primer za alternativno prestajanje kazni doma, v hišnem priporu ali kakorkoli drugače.

To pomeni, da si z zaporom načrtno dviguje rejting?

Ja, nekateri lahko to razumejo tudi na tak način.

Prvak SDS – kot vi – kandidira na državnozborskih volitvah. Vas moti, da je med kandidati tudi zapornik?

Zakon mu to dovoljuje, kakšni so naslednji postopki, pa vemo. Vemo tudi, da zadeva Patria, zaradi katere je bil Janša obsojen, še ni povsem zaključena, saj se je pritožil na vrhovno sodišče. Za zdaj je Janez Janša obsojen, vendar je lahko končni izid tudi drugačen. Jaz o tem ne bom razsojala, ker za to nisem pristojna, želim pa si, da bi sodišča v Sloveniji odločala hitreje, učinkoviteje in da bi bila obravnava enaka za vse. Zaradi dolgotrajnih postopkov namreč mnogi ljudje trpijo, ker do pravice ne pridejo v razumnem roku. Nekateri hudi primeri tudi zastarajo, ker je sodstvo premalo učinkovito. Nedopustno je tudi, da se zdaj že nekaj volitev ukvarjamo z enim primerom, s primerom Patria, kar, kakorkoli obrnemo, močno vpliva tudi na izide volitev.

Zavezništvo Alenke Bratušek je pripravilo novelo zakona o vladi, po kateri nekdo, ki je pravnomočno obsojen na več kot šestmesečno nepogojno zaporno kazen, ne more postati predsednik vlade. Bi v NSi tak zakon podprli? Je kaj takega sploh treba zapisati v zakon, ni to samo po sebi umevno?

Po eni strani je čudno, da v Sloveniji sploh kdo pomisli, da je mogoče vlado voditi iz zapora, po drugi strani pa menim, da sprememb zakona o vladi ne bi smeli sprejemati zaradi nekega konkretnega primera. Po mojem to meče slabo luč na zakon. Videti je, kot da je namenjen preprečitvi kandidature enemu človeku iz ene stranke. To pa ni dobra popotnica zakonu.

Torej novele ne bi podprli?

O tem še nismo sprejeli dokončnega stališča. Načeloma bi jo podprli, ker pa se spremembe nanašajo na konkreten primer, imamo pomisleke.

Bi kot predsednica stranke sodelovali v vladi, če bi na državnozborskih volitvah zmagala SDS in bi premier postal pravnomočno obsojeni politik?

Najprej počakajmo izid volitev. Tudi če bi zmagala SDS, je jasno, da SDS ni samo Janez Janša, poleg tega mandatarja predlaga predsednik države. Torej bi najprej on sprejel to odgovornost, v NSi bi potem o tem predlogu razmislili. Vendar si ne znam predstavljati, da bi vlado vodil nekdo iz zapora. To ne bi bilo samo nenavadno, ampak težko izvedljivo. Tudi domači in mednarodni javnosti bi s tem dajali zelo čudne signale, zato sem prepričana, da bi, če bi na volitvah zmagala SDS in bi ta stranka sploh želela sestaviti vlado, predlagali drugega kandidata.

Če ga ne bi, bi predsednik republike Borut Pahor za mandatarja po vašem predlagal zapornika Janeza Janšo?

Ne, tega ne pričakujem. Zdi se mi popolnoma nemogoče, da bi nekdo vodil vlado iz zapora.

Če Pahor Janše ne bi predlagal za mandatarja, lahko to v drugem krogu storijo poslanci. Kako verjeten je ta scenarij?

To bi bil zelo čuden znak, zato si želim, da bi čim prej prišlo do končne rešitve primera Patria, in če bi sodba padla, bi imel Janša vse možnosti za nadaljnje politično delovanje, v nasprotnem primeru pa imajo v SDS tudi druge kadre.

»Naj bom čisto odkrita: z destruktivnimi osebami na čelu desnica nima nikakršne možnosti, da bi ponovno vodila Slovenijo,« ste pred meseci dejali v intervjuju za Mladino. Še vedno mislite tako?

Zavzemam se za konstruktivno politiko, zato si želim, da bi bila prihodnja vlada bolj konstruktivna.

V zadnjem obdobju v Novi Sloveniji ne komentirate ničesar več, kar sliši na ime SDS in Janez Janša, čeprav na vas stresajo zajedljive komentarje. Koga se bojite – prvaka SDS ali posameznih članov lastne stranke, ki ne skrivajo velike naklonjenosti Janši?

Osebno sem najbolj zavezana resnici, bolj kot desnici ali levici. Stvari rada povem tudi naravnost, želim ostati kredibilna, po drugi strani se izogibam negativnih komentarjev, ker to ne vodi v prihodnost, ki bi se je veselili.

SDS in tej stranki naklonjeni mediji so vas zaradi kritičnega intervjuja v tedniku Mladina razglasili za Mladinino klovneso, za udbomafijko, levičarko… Kako jim odgovarjate?

Ob tem človek zagotovo ne more ostati povsem ravnodušen, čeprav me je politika že močno utrdila. Na kritike pa se, kadar imam prav, ne odzivam, ker pametnejši pač odneha. Zame je najpomembnejše, da ohranjam mirno vest.

Leta 2008 se je NSi zlila s SDS in posledično izpadla iz parlamenta. Se ne bojite ponovitve tega scenarija?

O preteklosti ne bom govorila, danes pa Nova Slovenija zagotovo ni zlita s SDS. Smo samostojna stranka, ki odločitve sprejema samostojno. To drugim seveda ni vedno všeč. Prizadevamo si, da bi državljani v NSi prepoznali neko novo kakovost, in bilo bi sila nenavadno, če v Sloveniji ne bi bilo krščanskodemokratske stranke. Zato sem prepričana, da bo naša stranka dobila zadostno podporo in bo lahko v prihodnosti pomembno vplivala na slovensko politiko.

Na zadnjem kongresu ste NSi dodali ime krščanski demokrati. Slovenska katoliška cerkev tega očitno ni opazila. Zdi se, da je veliko bolj kot NSi naklonjena SDS. To drži?

Poznam posamezne duhovnike in vernike, ki veliko molijo za NSi in nas podpirajo, ker smo edini, ki v celoti zastopamo tudi krščanske vrednote. Seveda so pa tudi v Cerkvi ljudje različno politično usmerjeni, zato nekateri podpirajo tudi druge stranke.

Vas ne moti, da se cerkveni vrh javno postavlja v bran SDS in njenemu predsedniku?

Velikokrat razmišljam o tem, da če se v Cerkvi dogajajo afere, posledice tega v negativnem smislu najbolj čuti prav NSi – krščanski demokrati, medtem ko na volitvah nismo mi tisti, ki uživamo največjo podporo Cerkve.

Čemu bi to pripisali?

Ker je v našem naslovu ime krščanski, si nekateri predstavljajo, da smo del Cerkve. Še vedno moram ljudem razlagati, da smo politična stranka, v kateri smo ljudje s krščanskimi vrednotami. Kot posamezniki smo tudi člani Cerkve, nismo pa del Cerkve kot institucije. In prav zaradi naziva stranke krivdo za vse, kar se negativnega dogaja v Cerkvi, pogosto pripisujejo kar nam.

Vam je nedavno kosilo z novomeškim škofom Andrejem Glavanom ter predsednikoma SDS in SLS Janezom Janšo in Francem Bogovičem teknilo? Kaj je bilo na jedilniku?

Kosilo je bilo v redu, o vsebini pa ne bom govorila.

Drži, da je Cerkev ta sestanek sklicala na Janševo pobudo?

Ne drži. Kaj se je dogajalo v ozadju, pa ne vem.

To je bil politični sestanek…

Če se srečajo politiki, je sestanek seveda politični.

Mar Cerkev in država nista več ločeni?

Sta, toda to še ne pomeni, da se ne smemo srečevati in pogovarjati.

Ste se pogovarjali o tem, kako naj desnica sodeluje na bližnjih parlamentarnih volitvah, da bo premagala levico?

O vsebini, se opravičujem, ne bom govorila, ker je bil takšen dogovor in jaz se dogovorov držim. Nekdo drug je pač ta sestanek izrabil v določene namene in tako je javnost izvedela zanj.

Ste na njem sprejeli kakšne zaveze, sklepe?

Tega ne morem komentirati.

Zakaj je NSi že dan kasneje Janši ponudila sodelovanje na podlagi akcijskega načrta oziroma volilnega programa vaše stranke? Bi bilo to za NSi manjše zlo kot ponudba Janeza Janše na sestanku s škofom Glavanom?

Iz naše baze prihajajo želje, da desnica vendarle deluje skupaj, in videli smo, da so na področju gospodarstva naši programi zelo sorodni, zato bi v tem pogledu kazalo sodelovati. Mi ne izključujemo nobene stranke, s katero bi lahko uresničevali naš program. Ne želim pa si, da bi se v Sloveniji nadaljevala politika strogega ločevanja na levo in desno, ker to vodi k nadaljnji polarizaciji in tudi sovraštvu. Zato smo naredili takšen gospodarski program, ki prinaša odgovore za prihodnost, za rešitev Slovenije. In če ga hočemo uresničevati, potrebujemo zaveznike. Sami ga za zdaj ne moremo. S SLS in SDS imamo na gospodarskem področju zelo sorodne rešitve, medtem ko gredo programi nekaterih levih strank v drugo smer. Zato se mi ne zdi verjetno, da bi NSi šla v koalicijo z njimi, saj ne bi mogla uresničevati svojega programa. Če bi se vendarle pokazalo, da je katera od levosredinskih strank pripravljena uresničevati naš program, pa ne vidim ovire, da z njo ne bi sodelovali.

Poznate program Stranke Mira Cerarja, ki ji javnomnenjske raziskave napovedujejo zmago na volitvah?

Kolikor sem ga poslušala v televizijskih soočenjih, se v nekaterih točkah razhajamo, še posebno glede državnega lastništva podjetij. Telekoma, na primer, on ne bi prodajal, mi bi ga. Tudi sama sem bila še pred leti prepričana, da mora imeti država v rokah tista podjetja, ki nosijo zlata jajca. Vendar sem po pogovorih z ekonomisti in na podlagi novejših izkušenj prepričana, da mora država izstopiti iz lastništva podjetij in da moramo imeti odgovorne lastnike, ki zagotavljajo delovna mesta ter delavcem plačujejo davke in prispevke. Ni namreč naloga države, da vodi podjetja. Vemo tudi, da so bila državna podjetja v preteklosti mnogokrat leglo korupcije, ker je politika postavljala uprave in nadzorne svete. Mnogo denarja je šlo neznano kam, številna podjetja, tudi državne banke, so zašla v težave, zato se zavzemamo za izstop države iz lastništva vseh podjetij in tudi za prodajo državnih bank, kjer po številnih dokapitalizacijah nastajajo nove luknje.

Vaše zavzemanje za umik države iz gospodarstva je povsem v nasprotju s programom SD. Nedavno ste se sestali z novim vodjo te stranke Dejanom Židanom. Kaj vam je ponudil in kaj ste mu obljubili?

To je bil bolj spoznavni in vljudnostni sestanek. Izmenjala sva si informacije o naših volilnih programih in se pogovarjala o možnostih sodelovanja. NSi je na načelni ravni vedno za to, da se pogovarjamo in na nekaterih skupnih točkah tudi sodelujemo. Nisva pa govorila o nobeni koaliciji, saj je glede na veliko programsko različnost med strankama trenutno niti ne vidim.

Kakšno je vaše stališče do novih univerz, bi podprli ustanovitev novomeške in celjske?

V Sloveniji se ne smemo bati zasebnega šolstva. To je zdrava konkurenca, ljudje morajo imeti tudi možnost izbire. Kakovost izobraževanja bi se s tem izboljšala, zato bi v NSi glasovali za nove univerze. Velikokrat razmišljam o Prekmurju, ki je bogato z naravnimi viri, pa vendarle mu manjka človeški potencial, ker iz Prekmurja hodijo nadarjeni mladi ljudje študirat v Ljubljano in Maribor ter tam velikokrat tudi ostanejo. Zaradi tega razvoj Prekmurja ni tako hiter, kot bi glede na naravne danosti lahko bil. Smiselno se mi zdi, da imamo fakultete tudi v drugih regijah in da te izobražujejo za poklice, ki so perspektivni za vsako od njih.

Če boste v vladi, boste vztrajali pri obdavčitvi nepremičnin?

Ne, ne bomo. Nismo za nobeno zvišanje davkov. Naj ostane nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč na enaki ravni kot doslej in naj bo to še naprej prihodek občin.

Je iz merjenj javnega mnenja pri vaših članih mogoče oceniti, koliko bi jih na državnozborskih volitvah obkrožilo katerega od kandidatov SDS in ne NSi?

Ta prehajanja iz stranke v stranko se vedno dogajajo v vseh strankah, podatkov za našo pa, žal, nimamo.

Bi po vašem mnenju to storil tudi podpredsednik NSi Aleš Hojs? Je bolj naklonjen Janezu Janši kot vam?

On je naš kandidat v volilnem okraju Medvode-Vodice in ne vidim razloga, zakaj bi podpiral neko drugo stranko, če je član Nove Slovenije.

Kakšno politično kariero pa napovedujete vodji vaše poslanske skupine Mateju Toninu?

Je sposoben, perspektiven in pošten politik, zato v njem vidim velik potencial.

Drži, da je del članov stranke pri oblikovanju kandidatne liste za državnozborske volitve vztrajal, da Tonina ne uvrstite nanjo oziroma da kandidira v neizvoljivem okraju? Zakaj je moteč?

Lahko so različne kalkulacije, sama pa ga pri njegovi kandidaturi v Kamniku podpiram. Tam kandidira že tretjič. Ta okraj je sorazmerno velik in je treba vložiti veliko napora, da lahko postaneš poslanec, zato nima lahkega dela.

Pred leti ste NSi primerjali z barko v viharnem morju, ki ga enotna ekipa lahko premaga. Brezvetrja vam vremenoslovci še ne napovedujejo…

Vsaka stranka ima določene težave; enkrat ji gre bolje, drugič je malce bolj viharno. Celo stranka, ki je leta 2011 zmagala na volitvah, je zdaj precej ogrožena.

Evropska ljudska stranka je lokomotiva Evrope, prvi vagon v Sloveniji pa je rezerviran za našo skupno listo s SLS, ste dejali pred evropskimi volitvami. Toda v prvem vagonu zdaj sedi SDS, SLS in NSi skupaj pa imata namesto pričakovanih treh le dva poslanca. Je to razlog, da na državnozborskih volitvah nimate skupne liste s SLS?

Ne. Dosegli smo drugi najboljši rezultat, zato ne moremo biti razočarani. Izpolnili smo dva glavna cilja – v Sloveniji je zmagala Evropska ljudska stranka in mi smo podvojili rezultat. Naša lista je dobila dva poslanca. Na volitvah 2009 nam je malce zmanjkalo za drugi mandat, zato smo se tokrat odločili za skupno listo s SLS, s čimer smo tudi potrdili, da znamo sodelovati. Za oblikovanje skupne liste za državnozborske volitve pa je bilo premalo časa.

Pred evropskimi volitvami ste zatrdili, da v primeru, če boste izvoljeni za evropsko poslanko, ne boste med kandidati na državnozborskih volitvah, ker ne bi bilo verodostojno, če bi takoj po izvolitvi kandidirali za drugo funkcijo. Prvaka SLS in Verjamem Franc Bogovič in Igor Šoltes sta storila prav to. Sta neverodostojna?

To je njuna odločitev, tega ne bi komentirala. Zase lahko rečem, da če bi bila izvoljena, bi težko še enkrat kandidirala. Res pa je, da je, če si predsednik stranke in ne moreš sodelovati v televizijskih soočenjih, stranka na neki način ovirana oziroma hendikepirana. In najbrž sta se tudi zaradi tega odločila za kandidaturo.

V NSi ste svoj volilni program pisali pol leta. Napisan je na 162 straneh. Se kljub temeljito pripravljenemu programu bojite konkurence novih političnih strank, kot so Šoltesova, Cerarjeva, stranka Alenke Bratušek?

Zakaj bi se jih bala? Nove stranke so dobrodošle, me pa kljub temu preseneča njihova poplava. Zagotovo jih vsaj nekaj ne bo prišlo v parlament, si pa želim, da se ljudje na volitvah ne bi odločali samo zaradi novih obrazov, ampak tudi na podlagi programa, pravih rešitev in preteklega dela.

Novi Stranki Mira Cerarja predvolilne napovedi kažejo krepko čez trideset poslanskih mest.

Kot rečeno, počakajmo do volitev.

Koliko, menite, televizijska soočenja vplivajo na odločanje volilcev?

Gotovo so zelo pomembna. Volilci se ponavadi odločajo v zadnjih tednih in dnevih, odločajo pa se tudi na podlagi splošne klime, ki jo ustvarjate tudi mediji. Odstotki, ki kažejo na rejting posamezne stranke, se še vedno spreminjajo, zato mislim, da še nimamo končnih rezultatov. Velikokrat doživljam, da prav naši volilci zelo neradi odgovarjajo na ankete. Ko sem bila nedavno na televizijskem soočenju, me je poklicalo nekaj članov NSi in rekli so, da so bili zelo nezadovoljni z vodenjem oddaje, zato niti glasovali niso.

Ste zaradi tega na soočenju na Pop TV dobili zelo slabo oceno?

Seveda, ko pa naši ljudje niso glasovali in so rekli, da je bilo vodenje oddaje tako grozno, da soočenja niti gledati niso hoteli. Uspeh takšnih glasovanj je odvisen tudi od organiziranosti stranke. Nekatere plačujejo ljudi, da se ukvarjajo samo z glasovanji (Janez Janša je po soočenju na Pop TV dobil daleč največ glasov med vsemi vodji političnih strank, op.p.). V interesu televizij pa je, da na ta račun čim več zaslužijo, zato takšna glasovanja niso niti povsem realna niti kredibilna.

Bili ste županja manjše občine Moravče. Ali Slovenija tako majhna, kot je, res potrebuje 212 občin?

Ja. Prepričana sem, da se je v času, ko je prišlo do reorganizacije lokalne samouprave in so nastale nove občine, Slovenija najhitreje in najenakomerneje razvijala. Moja sedanja občina Moravče je bila del velike in najbogatejše občine Domžale, a se to v Moravčah ni nič poznalo. Ponavadi se razvijajo večji centri, podeželje in manjši kraji pa pri razvojnih projektih redkeje pridejo na vrsto. Zato sem prepričana, da so občine zagotovilo za enakomeren razvoj Slovenije. Večina jih je zelo uspešnih tudi pri pridobivanju evropskega denarja. Na tem področju so bile občine veliko uspešnejše od države. Vsak župan, pa četudi ni najbolj sposoben, je pod budnim očesom občanov, zato se trudi čim več denarja vložiti v različne projekte. Običajno so občinske uprave tudi zelo majhne in nesmiselno je govoriti, koliko bomo prihranili s tem, ko bo v občinah manj zaposlenih. Lokalno samoupravo takšno, kot je, podpiram. V NSi pa predlagamo racionalizacijo v tem smislu, da se občinske uprave majhnih občin povežejo, še posebno za tiste funkcije, za katere se lahko. Tak primer so občinski redarji. Po drugi strani se mi zdi prav, da neka skupnost sama odloča o tem, katere projekte bo izvajala.

V preteklosti so spodleteli številni poskusi sprememb volilnega sistema. Se boste zanje zavzeli v novem mandatu državnega zbora, če ostanete parlamentarna stranka?

Večinskemu volilnemu sistemu, ki ga predlaga SDS, nasprotujemo, saj menimo, da slovenska demokracija zanj še ni zrela. To bi ustvarjalo dodatno polarizacijo in še povečalo neudeležbo na volitvah. Če bi volilci izbirali le med dvema političnima strankama in se z nobeno ne bi mogli identificirati, bi še težje šli na volitve. Zato se mi zdi prav, da so večje možnosti izbire. Se pa v Novi Sloveniji zavzemamo za ukinitev volilnih okrajev oziroma za uvedbo prednostnega glasu po zgledu volitev v evropski parlament, da bi imeli volilci bolj neposreden vpliv na izbiro poslancev. Za večinski volilni sistem pa nismo. Z novimi strankami v parlamentu bodo seveda prišle nove ideje, zato se bo v prihodnosti o tem gotovo spet govorilo, na koncu pa lahko sprejmemo zgolj tisto, za kar bo zagotovljena ustavna večina.

Službeno pot ste začeli kot profesorica slovenskega in nemškega jezika v srednješolskem centru v Murski Soboti, in to v zelo burnih časih, ko so izobraževalni proces motili številni alarmi, češ da je v šolski stavbi podtaknjena bomba. Bi tiste čase lahko primerjali s sedanjimi burnimi dogodki v politiki? Je bilo huje takrat ali je težje v politiki?

Takrat sem bila začetnica. To je bila moja prva služba. Zame je bil največji izziv to, da sem dobila pet razredov kovinarjev s po 36 fanti v vsakem. Največ moči sem posvetila temu, da sem se utrjevala ter iskala metode in načine, kako pristopiti do takšnih učencev. Tiste grožnje z bombami pa so bile bolj izhod iz krize za posamezne dijake, ki so hoteli s tem preložiti pisanje kakšnega testa. Bolj moteča zame so bila nesoglasja v profesorskem zboru in vodstvu takratnega srednješolskega centra. Še danes ne vem povsem natančno, kje so bili glavni problemi. Velikokrat sploh nisem razumela, o čem se kregajo, ker so to počeli v prekmurščini. So me pa pedagoške izkušnje s kovinarji utrdile in so mi prišle prav tudi kasneje v političnem življenju.

Če se ne motim, imate dva vnuka. Ste jima kljub drugačnim napovedim vendarle kupili in prebrali kakšno pravljico ene najbolj branih slovenskih pisateljic in pesnic Svetlane Makarovič? Sprašujem zato, ker sta si pred časom izmenjali precej pikrih zaradi izjave Makarovičeve, da je treba katoliško cerkev sovražiti.

No, Svetlana Makarovič ima lepe pravljice. Je velika umetnica, se pa velikokrat ne strinjam z njenim razmišljanjem, saj menim, da je preveč nestrpna, ampak to je njen problem. Velikokrat je izražala nestrpnost do vernikov, cerkve, kristjanov… Najbolj me je šokiralo to, da ima lahko tako velika umetnica tako negativna stališča.

Vajina polemika sega v čas sprejemanja družinskega zakonika, v zvezi s katerim ste v NSi ostro nasprotovali izenačitvi istospolnih partnerstev s tradicionalno zakonsko zvezo in možnosti, da bi lahko istospolni partnerji posvojili otroke. Bi danes podprli družinski zakonik z enako vsebino?

Ne, v NSi bi ga spet zavrnili. Sama si želim, da bi družinski zakonik obravnaval družinsko problematiko in da tega ne bi mešali z urejanjem istospolnih skupnosti. Če tam problemi niso rešeni, denimo z dedovanjem, naj se to uredi posebej, ne z družinskim zakonikom. Škoda je, da družinski zakonik pade, ker skušamo vanj vriniti nekaj, s čimer se večina ne strinja.

Pred evropskim prvenstvom v košarki ste posneli video, na katerem sta z Matejem Toninom demonstrirala svoje praktično košarkarsko znanje. Pred svetovnim nogometnim prvenstvom tovrstnega spota ni bilo. Vas nogomet ne zanima?

Zanima me, so pa tekme tako pozno, da ko pridem domov, kvečjemu pogledam le drobec s kakšne. Ker Slovenija ne sodeluje, prvenstvu namenjam nekoliko manj časa, kot bi ga sicer, in še volilna kampanja je. Sicer nogomet rada gledam, v mladih letih sem ga včasih tudi igrala. Imela sem namreč starejšega brata, ki je s prijatelji igral nogomet, in če je kateri od igralcev manjkal, sem vskočila. Zato mi nogomet ni čisto neznan, sem pa v preteklosti več igrala košarko. Zdaj v zrelejših letih raje igram odbojko, ker nimam več take kondicije kot nekoč.