Skriti labirint, tobogan, speljan iz zelenega zmaja, knjižnica pod oblaki, oblazinjeni ribnik z goro igrač, pisani avtomobilčki, okrogli mestni park z glasbeno kuliso in pravo pravcato stanovanjce za pomanjšanimi fasadami ljubljanskih stavb. Kaj sploh bi si lahko otroci še želeli? No, seveda bi otroška domišljija našla še kaj, odrasli pa bi se težko domislili še česa. Zanje je namreč pod streho Družinskega centra Mala ulica tudi kavarnica. »Prostor je le osnovna ponudba, vsega še nismo pokazali,« pa poudarja vršilka dolžnosti direktorice centra Eva Strmljan Kreslin, ki je pri zasnovi centra izhajala iz svojih materinskih izkušenj.
»Ko je zunaj slabo vreme, v Ljubljani težko kam greš z otrokom, doma pa jim je dolgčas. Potrebujejo družbo, prav tako se morajo novopečeni starši pogovarjati z drugimi o svojih izkušnjah, si mimogrede izmenjati koristen nasvet,« Stmljan-Kreslinova razloži, kaj jo je gnalo, da si je v tujini ogledala podobne centre ter pred letom in pol projekt tudi uresničila. »Ampak saj to ni zraslo samo na mojem zelniku, temveč na zelnikih mnogih mater, ki živijo v mestu,« še doda skromno, potrebo po celovito zasnovanem centru, ki ni odlagalnica otrok niti zgolj igrišče, pa podkrepi s podatkom, da so lani imeli več kot deset tisoč obiskovalcev. Ob turobnih koncih tedna jih morajo navadno celo zavračati, njihovo počitniško varstvo pa je zasedeno že vse do septembra.
Obisk in odziv nad pričakovanji
»Z otrokoma pridem skoraj vsak teden, odvisno od vremena in zdi se mi super, saj jima tukaj nikoli ni dolgčas,« je navdušena Eva Lopez iz Španije, ki je tudi dodala, da doma ni nikjer opazila takšnega centra, ki bi pod eno streho združeval toliko stvari – od knjižnice do kavarne. »Zaradi slišanega in prebranega sem pričakovala veliko, tole pa je še nad mojimi pričakovanji!« je navdušenje na vrtni zabavi ob koncu šolskega leta delila tudi mlada mamica Simona Strnišnik, ki je v center prvič, vendar ne zadnjič pripeljala svojo navihano enoinpolletno Lili. »Tukaj je povsem drugačno ozračje kot v trgovskih središčih, kamor nekateri vodijo svoje otroke. Kaj podobnega bi morali imeti tudi za najstnike,« je mnenje z nami delila tudi babica Zora A. Jurič, ki je na rajanje po šoli pripeljala svojega vnučka in ga na koncu komaj prepričala, da sta krenila proti domu.
Gostovanja v drugih občinah
»Takšne centre bi morali imeli v vseh mestih!« je še močno poudarila Juričeva, ki sicer prihaja iz Maribora, njeno pobudo pa si želijo uresničiti tudi v vodstvu centra. Trenutno že iščejo lokacijo za nov center v Ljubljani, prijavili so se tudi na razpis norveškega finančnega mehanizma s projektom, v katerem so zastavili gostovanja po drugih občinah. »Na tak način bi radi dali staršem in otrokom možnost, da se udeležujejo delavnic, predavanj, hkrati pa bi lokalni skupnosti pokazali prednosti tovrstnih centrov,« je pojasnila Strmljan-Kreslinova, ki je tudi magistrirala iz vpliva družinskih centrov na lokalno okolje.
V prestolnici bodo v prihodnje sicer razširili ponudbo brezplačnih dejavnosti za otroke, predvsem pa je njihova želja nadgraditi program za odrasle. »V dopoldanskem času program za mamice na porodniškem dopustu, radi pa bi omogočili še telovadbo za nosečnice, več neformalnih pogovorov, predavanj o vzgoji. Razmišljamo tudi o bralnem klubu za mamice, da si vzamejo prost večer, očka pa je tisti, ki da otroke spat,« je Strmljan-Kreslinova razkrila le nekaj od njihovih načrtov, za katere upa, da jih bodo v prihodnosti začeli izvajati po vsej državi.