V Kostelu si že petnajst let prizadevajo dobiti najbolj prepoznaven kulturni spomenik v občini in ga spremeniti v urejeno in dostopno turistično točko. Občina je zdaj grad dobila v neugodnem času, saj je glede na število prebivalcev med najbolj zadolženimi slovenskimi občinami – vsak njen občan je zadolžen za več kot tisoč evrov. Zato bo morala obubožana lastnica, ki ima z gradom velikopotezne načrte, denar dobiti iz drugih virov. Da bi v celoti obnovila zgornji in spodnji grad, postavila muzej s sodobno stalno razstavo ter vzpostavila mrežo atraktivnih vsebin za obiskovalce, bo v naslednjih desetih letih – tako ocenjuje kostelski župan Valentin Južnič – potrebovala skoraj 7 milijonov evrov. To je za malo obkolpsko občino, ki šteje okoli 650 prebivalcev in ima 3,5 milijona evrov visok proračun, nemogoče. Zato v kostelski občinski upravi načrtujejo, da bodo okoli 3,6 milijona evrov pridobili iz evropskih skladov, država naj bi za obnovo prispevala 0,6 milijona evrov, zasebni partnerji in občina pa manjkajočih 2,6 milijona evrov. Če občina ne bo dobila evropskih sredstev, se bo naložba prenove kostelskega gradu zavlekla v obdobje po letu 2024.
Grad Kostel, ki je bil zgrajen v 13. stoletju, nazadnje pa so ga obnavljali pred dvanajstimi leti, je sicer že več let zaprt.
