Pred nami je poletna turistična sezona, ki s seboj prinaša določene pasti in nevarnosti, vožnja v tem času se namreč v marsičem razlikuje od vožnje v drugih letnih obdobjih. V tem obdobju se bomo pogosteje znašli v gostem prometu, zastojih, določene spremembe v promet prinašajo tudi vozniki, ki prihajajo iz različnih socialnih okolij, ki imajo različne vozniške izkušnje, znanje ter navade.
Zgoščen promet je po navadi značilen na cestah proti turističnim krajem, pogosti so zastoji na cestah in mejnih prehodih. Pomembno je, da se na pot odpravimo pravočasno, najbolje v času, ko ni prometnih zastojev, marsikateri nevšečnosti pa se bomo izognili, če bomo spremljali prometne informacije in se na pot podali po manj obremenjenih poteh, po lokalnih, regionalnih in drugih manj obremenjenih prometnih povezavah, in se za prehod čez mejo odločili za manj obremenjene mejne prehode.
Do prometnih zastojev in daljših kolon lahko občasno prihaja tudi na različnih odsekih avtocestnega križa zaradi nesreč ali obnovitvenih del. Ob zastojih veljajo določena pravila, ki jih vozniki morajo upoštevati. Na primer na zoženem delu ceste s moramo razvrščati z obeh pasov na enega po tako imenovanem sistemu zadrge. Obvezno pa moramo v zastoju pustiti prostor med kolonama vozil za morebiten prehod intervencijski vozil.
Ko se odpravimo na daljše potovanje, je smotrno načrtovati več postankov, da se razgibamo in odžejamo, skratka spočijemo, hkrati pa vozilo dobro prezračimo, to velja še posebno v primeru, če vozilo ni opremljeno s klimatsko napravo. Upoštevati je namreč treba, da se poleti pri voznikih pojavi utrujenost, ki je posledica sončne svetlobe in segrevanja avtomobila med vožnjo.
Za varno vožnjo je upoštevanje predpisov ključnega pomena. Prevelika hitrost, prekratka razdalja, vzvratna vožnja, prehitevanje po desni strani, hoja po avtocesti, vožnja v nasprotno smer in ustavljanje na odstavnem pasu, kadar to ni nujno, so najhujše kršitve na avtocestah in mnogokrat vzrok za hude prometne nesreče. Na varno vožnjo prav tako bistveno vplivajo alkohol, mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi. Poudariti velja, da sta najpogostejša vzroka prometnih nesreč z najhujšimi posledicami prehitra oziroma neprilagojena hitrost in vožnja pod vplivom alkohola. Zato ostanimo trezni, hitrost svoje vožnje pa prilagodimo ne le predpisanim omejitvam, temveč tudi svojemu vozniškemu znanju in izkušnjam ter stanju na cesti.
Pozorni pa moramo biti tudi varnostno razdaljo, saj bomo tako lahko lažje in pravočasno reagirali na nepredvidljive pojave na cesti.
V poletnem času je prav tako treba upoštevati, da nas na cesti lahko preseneti neurje s točo. Nekateri posamezniki se ob tem pojavu obnašajo skrajno neodgovorno in svoja vozila ustavljajo v predorih, na odstavnih pasovih, obračajo ali celo izstopajo iz vozil in podobno ter s tem ogrožajo tako sebe kot tudi druge udeležence v prometu. V času deževja v poletnem obdobju velja večja previdnost, saj so poleti ceste lahko še bolj spolzke kot sicer, še posebno po daljšem sušnem obdobju.
Moteč dejavnik je v vročih sončnih poletnih mesecih tudi svetloba, ki nas med vožnjo lahko močno zaslepi. V takšnih primerih nam bodo v pomoč sončna očala in senčniki v avtomobilu, čeprav se še vedno lahko pojavi slepenje ob strani ali pa med senčniki. Do slabše vidljivosti prav tako prihaja pri prehodu med sončnimi in sončnimi predeli, še posebej problematični so prehodi v predore in iz njih.
In ne nazadnje: poskrbimo tudi za varnost našega premoženja, da ne bo naše vozilo na parkirišču ali počivališču tarča nepridipravov, ki so v tem času zelo dejavni in nam lahko pokvarijo težko načrtovan oddih. ir
