Kakšne naj bodo po vašem mnenju počitnice šolarjev?

Morajo biti drugačne kot vsakdan. Otroci morajo imeti prosti čas, dobro je, da sodelujejo pri gospodinjskih opravilih. Uresničiti je treba druženje staršev in otrok pa tudi za druženje z vrstniki morajo imeti otroci čas. Sploh ni pomembno, kje se družijo in na kakšen način. Pomembno je, da se s tem opremljajo za življenje. Spoznavajo svoja močna področja, se socializirajo, uresničujejo svoje želje.

Ali menite, da jim je treba pustiti popolno svobodo?

Ne. Premajhni so, da bi lahko načrtovali svoje dejavnosti. Treba jim je omogočiti, da se preizkusijo v čim več stvareh, da spoznajo čim več dejavnosti. Ko nisi obremenjen z dnevno rutino, ki vlada med šolskim letom, je to lažje.

Kaj naj starši uvrstijo v prosti čas otrok?

Čisto vsak otrok ima nekaj, kar ga veseli. Ampak če mu za to odrasli ne ustvarimo pogojev, svojega veselja morda ne bo mogel najti in utrditi. Pri nas za otroke pripravljamo vrsto različnih dejavnosti. Ko ugotovijo, da jim ena ali dve ugajata, in so v njiju uspešni, se krepijo tudi na drugih področjih. To je za otroke, ki so prikrajšani za dobrine, edina vstopnica v družbo vrstnikov.

Kakšno vlogo ima družinsko finančno stanje pri kakovosti počitnic?

Lahko jo ima, saj dejavnosti največkrat precej stanejo. Po drugi strani lahko precej otrokom prek različnih organizacij ponudimo brezplačne počitnice, bodisi letovanja bodisi delavnice. Potrebna je predvsem volja staršev, da poiščejo tak program in vanj vključijo otroka, da počitnic ne bo preživel med štirimi stenami. Skrbi me, ko vidim, da je vse več staršev tako otopelih, da se iskanja omenjenih možnosti sploh ne lotijo. Ne čutijo potrebe, da bi otroka kam vključili ali pa da bi se z njim ukvarjali.

Koliko otrok se poleti udeleži dejavnosti prek Zveze prijateljev mladine Slovenije?

Več kot 7000 jih je vključenih v vse dejavnosti, ki potekajo poleti. To so tabori, letovanja, enodnevni izleti, varstvo, delavnice za aktivno preživljanje prostega časa. Skozi vse leto pa jih je mnogo več.

Omenjate, da so starši vse bolj otopeli in da vse težje poiščejo dejavnosti, v katere bi med počitnicami lahko vključili svojega otroka. Kakšen delež tistih, ki jim na kakršenkoli način pomagate pri ZPMS, se odloči za otroka poiskati kako poletno dejavnost pri vas?

Ocenjujem, da je od 30 do 50 odstotkov staršev, ki se oglasijo pri nas.

Kaj te starše prepriča, jih prebudi iz otopelosti?

Želje otrok. Zanje nihče ni imun.

Pa lahko zagotovite poletne dejavnosti vsem otrokom, ki si jih želijo, ki jih potrebujejo?

Potrebe so vse večje in zgodi se, da moramo komu povedati, da zanj tokrat nimamo prostora. Starše pa spodbudimo, naj v svojem kraju preverijo, ali obstajajo še kakšne druge možnosti organiziranega preživljanja prostega časa.

Kdo ima v takem primeru prednost?

Otroci, ki bi bili v eno od naših dejavnosti ali v letovanje vključeni prvič. Menim, da mora imeti vsak otrok vsaj enkrat v otroštvu priložnost počitnice preživeti drugače. Trudimo se, da ne delamo razlik med otroki iz šibkejših družin in tistimi iz družin, ki nimajo teh težav. Za nas so vsi enaki. Med njimi pa se na tak način gradijo solidarnost, spoštovanje in pravičnost.

Poudarjate tudi ukvarjanje z otrokom znotraj družine. Je po vašem mnenju to enakovredno raznim delavnicam?

Skupno preživljanje prostega časa je največ, kar lahko damo otroku. Ni treba, da ga peljemo kam daleč, lahko si zadamo cilj, da ga bomo naučili peči palačinke ali zamesiti testo za kruh. Skupaj lahko kuhamo, gremo na sprehod, urejamo bivališče, lahko skupaj prepleskamo njegovo sobo. To ni le skupno delo. Tako se družinski člani med seboj spoznavajo. Pogovor ob dejavnostih namreč pogosto steče zelo spontano. In ne ostane le na površini, temveč odgovori tudi na bistvena vprašanja, kot so: kaj čutiš, kaj rad počneš, kdo sem skozi tvoje oči. Otroci potrebujejo sogovornika, pa naj bo to eden od staršev, vrstnik, vzgojitelj. So stvari, ki bi jih radi povedali in jih morajo povedati.

Nekateri starši otroka kaznujejo, če šolskega leta ne konča uspešno. Je to pametno?

Nikoli naj otroka ne kaznujejo. Dovolj velika kazen zanj je že njegov neuspeh. Naj mu ne vzamejo še veselja, ki ga občuti ob stvareh, ki jih rad počne. Uspeh na enem področju krepi človeka tudi na drugih področjih.

Kaj je po vašem mnenju največja napaka, ki jo lahko danes starši naredimo, ko načrtujemo otrokove počitnice?

To, da otroka pustimo brez omejitev za računalnikom, pred televizorjem in mu dopustimo pasivne počitnice, med katerimi se z njim ne pogovarjamo in ne ukvarjamo.