Potrebujemo učinkovito zunanjo politiko, ki bo služila interesom slovenske države. Slovenija ima ne le pravico, ampak odgovornost, da se vključuje v mednarodne procese, daje pobude, išče zavezništva in nastopa v obrambo svojih nacionalnih interesov. Poziv k solidarni in pravični družbi nosi svoj odmev v predrugačenju mednarodnih odnosov na globalni ravni, poziva k pravičnejši prerazdelitvi bogastva, pravičnejši gospodarski politiki, zaščiti najranljivejših skupin in najrevnejših držav, odpisu dolgov, humanitarnim naložbam v najrevnejše države.
Da Slovenija izkaže svojo novo zunanjepolitično držo, mora neodvisno od stališč drugih držav EU nemudoma sprožiti priznanje neodvisnosti Zahodne Sahare in Palestine ter ob tem izkazati svoje razumevanje in podporo tistim gibanjem za neodvisnost, ki svoj interes izkazujejo z demokratičnimi metodami. Slovenija naj postane polnokrvna članica mednarodne skupnosti, zavzame naj držo upora proti interesom finančnih in političnih hegemonov, prispeva naj pri onemogočanju tistih akterjev, ki delujejo proti interesom ljudi in proti pridobitvam demokratične in socialne države. Upre naj se razraščanju desnega ekstremizma in zgodovinskega revizionizma.
Slovenija naj na podlagi enakopravnosti članic mednarodne skupnosti zavzema do vseh globalnih velesil enako, načelno držo. Ostro je treba zavrniti neokolonialne politike, neodgovorno ekološko držo, sankcionirati tiste, ki kršijo načela varnosti, človekove pravice in pravice manjšin, pozove naj h globalni razpravi o strukturnih razlogih za prepad med bogatimi in revnimi državami, podpre naj poglabljanje kulturnih, političnih, znanstvenih in gospodarskih stikov med državami.
Članstvo v različnih mednarodnih organizacijah Sloveniji ne odvzema statusa suverene države. Nasprotno, takšen status ji nalaga najvišji pravni akt – Ustava Republike Slovenije. Da bi ji mogli zagotoviti mesto v krogu kredibilnih držav, morajo pristojne institucije posvetiti posebno pozornost izbiri najbolj kompetentnih predstavnikov Slovenije v tujini. Potrebujemo strukturo »civil servants«, ki morajo biti neodvisni od dnevne politike, vsako slovensko predstavništvo na tujem naj vključuje kulturnega in ekonomskega atašeja. Minevajo časi klasične diplomacije, zato ni vedno potrebe po klasičnih veleposlaništvih, v mnogih primerih bi zadostovali konzulati, častni konzulati s polnimi pooblastili ter potujoči konzulati. Okrepiti je treba prisotnost turistično-gospodarskih in kulturnih predstavništev po svetu z jasno strategijo promocije slovenskega gospodarstva, turizma in kulture.
Prizadevati si je treba za odprte odnose s sosednjimi državami. Z njimi nas veže bogata zgodovina, delovati je treba na temelju enakopravnosti, prestopiti je treba bremena preteklosti. Poudarek je na evropski dimenziji, odprtih mejah, sinergijah, ki jih lahko dosegamo kot zaveznice. Ob tem ostaja naloga slovenske diplomacije, da doseže vrnitev Narodnega doma v Trstu slovenski skupnosti v Italiji, vrnitev med vojno odtujenih umetnin ter nostrifikacija nasledstva po avstrijski državni pogodbi. Slovenija naj se izkaže tudi doma. Status romske manjšine naj izenači z ustavnim statusom italijanske in madžarske narodne skupnosti, posebno pozornost naj nameni zaščiti etničnih, verskih, spolnih, jezikovnih manjšin ter migrantskih skupnosti.
Slovenija mora postati zrela država z odločno in konsistentno zunanjo politiko, ki jo na podlagi enakopravnosti udejanja tudi v okviru Evropske unije. Interesi slovenske države so interesi naših ljudi, naše identitete in integritete, naše kulture in naše avtonomije. Čas je za spremembe!