Kociprova je spomnila na stališče ZaAB, da je razprava o tem, ali lahko pravnomočno obsojen posameznik opravlja najvišje funkcije ali celo vodi državo iz zapora, nedopustna. »Žalostni in razočarani smo, da smo v tej državi prišli tako daleč, da se o tem sploh pogovarjamo,« je povedala in pristavila, da zakonodaja seveda ne more predvideti vseh mogočih življenjskih primerov, zlasti ne absurdnih.
Minimalni pogoji za nastop funkcije v vladi
Kot je navedla, so v ZaAB na to poskušali opozoriti že pred dnevi in so izrazili tudi mnenje, da spremembe zakonodaje v tem smislu niso potrebne in se jo lahko razlaga že s tolmačenjem zakona o poslancih, ki edini na tak način omejuje opravljanje funkcije.
»A razprave se nadaljujejo. Zlasti smo razočarani, ker tudi nekateri ugledni pravniki trdijo, da brez konkretne določbe v zakonu nekdo lahko opravlja visoko funkcijo iz zapora. Zato smo danes sprejeli odločitev, da vložimo novelo zakona o vladi, s katero uvajamo minimalne pogoje, ki jih mora nekdo izpolnjevati za nastop funkcije,« je dejala Kociprova.
Moralna in etična norma
Po njenih besedah gre za spremembe pri dveh ključnih členih: izvolitvi na funkcijo in prenehanju funkcije. Po predlaganih minimalnih pogojih bi posameznik za nastop funkcije moral biti polnoleten državljan Slovenije, ki mu ni odvzeta poslovna sposobnost in ni bil pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora.
Parlament ima zdaj možnost, da to novelo sprejme v doglednem času, v njej pa bo jasno zapisano tudi to, za kar sicer v ZaAB po oceni Kociprove menijo, da je tako ali tako jasno že samo po sebi. »Če pa te moralne in etične norme pri nas več ne vzdržijo, potem se očitno moramo poslužiti tako radikalnih sredstev,« je dodala.
Vse pelje do enega človeka
Na vprašanje, ali gre pri tem predlogu za odgovor na kandidaturo prvaka SDS Janeza Janše za poslanca, kljub temu da je pravnomočno obsojen, pa je Kociprova odgovorila, da jo zelo moti, ko »vse pripeljemo do enega človeka«, a priznava, da je vendarle treba iskati odgovor tudi na to vprašanje.
Kot je še dodala, se sicer ti pomisleki v našem prostoru pojavljajo že dolgo, saj da imamo že nekaj časa »en kup posameznikov, ki so ali pravnomočno obtoženi ali obsojeni, pa ne priznavajo sodstva in pravijo, da gre za politične procese, da se jim godi krivica in tako naprej«.
Medtem pa ljudje po njenem mnenju vse manj zaupajo pravni državi in posledično tudi politikom ter govorijo, da so vsi isti, kar »nikakor ne drži«, je še izpostavila Kociprova.
