Poletna muzejska noč, ki jo pripravlja Skupnost muzejev Slovenije, bo to soboto med 18. in 24. uro zavzela približno sto lokacij po vsej Sloveniji. Poleg tega, da bodo muzeji, galerije in razstavišča brezplačno odprli svoja vrata, bodo ponudili tudi številna javna vodstva, delavnice, koncerte ali kulinarična doživetja za vse starostne skupine.
Muzeji lahko tudi zabavni
Akciji se iz leta v leto priključuje več inštitucij, krajev in obiskovalcev. Lanska statistika je zabeležila rekorden obisk, kar 37.000 ljubiteljev kulturne zapuščine, medtem ko jih je bilo lani med 20.000 in 25.000. Prag največjih muzejev v tem večeru običajno prestopi od tri do štiri tisoč ljudi. Gneča je praviloma največja v poznih večernih urah, torej v času, ko je sicer v muzeje in galerije vstop nemogoč.
»Ta dogodek se je prijel in je priljubljen. Z njim hočemo pokazati, da smo muzeji lahko tudi zabavni, da je pri nas mogoče preživljati prosti čas kakovostno in pestro in da torej ne obstajamo le za šolske skupine,« pravi Irena Marušič iz Tehniškega muzeja Slovenije, kjer koordinirajo projekt.
Glavnina dogajanja bo znova v Ljubljani, a bo dan muzejsko obarvan v praktično vsej Sloveniji oziroma v skoraj petdesetih različnih krajih, od Lendave do Pirana ter od Jesenic do Metlike. Nekaj institucij bo tokrat prvič sodelovalo pri Poletni muzejski noči, kot denimo Dežela kozolcev Šentrupert, Grad Štanjel ali Pivovarski muzej, kajti Pivovarna Union obeležuje 150-letnico.
Kriza odpihnila vstopnino
Med približno 300 dogodki bodo različna vodstva po razstavah, delavnice za otroke, koncerti, degustacije ter kar nekaj odprtij novih postavitev, med katerimi velja omeniti predvsem odprtje razstave Take vojne si nismo predstavljali v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Obetajo se tudi pravi nočni dogodki. V Muzeju Ribnica bodo otroci denimo lahko prespali na razstavi Živeti z gozdom, v Slovenski Bistrici bodo ponudili možnost prenočitve v gradu, Mestni muzej Ljubljana bo po prestolnici organiziral pohod z baklami, kjer se boste lahko sprehodili z rimskimi duhovi, v Narodni in univerzitetni knjižnici pa bo mogoče slediti arhitekturi Jožeta Plečnika z baterijskimi svetilkami.
Marušičeva poudarja še, da se vedno več muzejev in galerij želi prikazati v luči družbene odgovornosti in angažiranosti, zaradi česar kar nekaj institucij pripravlja tudi programe za različne ranljive skupine. Nekateri muzeji so tako uvedli povezovalno igro Na pot po muzejih s kamnom dostopnosti.
Vsi ogledi in dogodki bodo v soboto seveda brezplačni. »Lani smo se ogrevali za zamisel, da bi uvedli neko skupno vstopnino, ampak smo se na podlagi anket med obiskovalci in v dogovoru s soorganizatorji odločili, da vstopnine še ne bomo uvajali. Na eni strani zavoljo kriznih časov, zaradi katerih ni zanemarljivo, da obisk omogočimo prav vsakomur in je ta zato zagotovo veliko večji, kot bi bil sicer, na drugi strani pa se zavedamo tudi, da je težko spremeniti nekaj, na kar se ljudje navadijo,« pojasnjuje Irena Marušič.