Pod skupnim imenovalcem Zgodbe ljubezni se bo prihodnjo sezono v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica zvrstilo osem premier, štiri na velikem odru, tri na malem odru ter ena za odraščajoče občinstvo, in sicer Baumov Čarovnik iz Oza v režiji Mihe Goloba, ki bo na sporedu že septembra. Kot pojasnjuje umetniška vodja gledališča Martina Mrhar, bodo v soj žarometov postavljena tako klasična dela kot tudi slovenski praizvedbi novih dramskih pisav in avtorska projekta. »Ob razgaljanju intimnih stisk bodo uprizoritve sprožale tudi refleksijo ključnih dogodkov v današnjem času,« še pristavlja.
Med zamejci in teorijo kaosa
Septembrski uvod v novo sezono na velikem odru bo prinesel avtorski projekt Nede R. Bric Nora Gregor – Skriti kontinent spomina, ki ga bo ustvarjalka tudi režirala. Predstava, nastala v koprodukciji s Slovenskim mladinskim gledališčem, Schauspielhaus Graz ter Il Rossetti – Teatro Stabile del Friuli Venezia Giulia, je zaključek njenega dveletnega raziskovanja ob pomoči številnih sodelavcev predvsem iz italijanske Gorice, saj se pogreza v zamejsko tematiko. »Moj cilj je bil združevanje in razčiščenje odnosov med tremi narodi, ki so na tem maloobmejnem področju prebivali v času Avstro-Ogrske, se pravi Slovenci, Italijani in Avstrijci. Predstava se ukvarja z odnosi med njimi ter posledicami obeh vojn,« razkriva režiserka.
Sarajevski režiser Dino Mustafić bo na oder postavil delo Zmaj Jevgenija Švarca. Dramaturginja Tereza Gregorič knjižno predlogo opiše kot »v okvir pravljice postavljena ostra politična satira o totalitarizmih, apatijah in predvsem zaslepljenosti ljudstva v njih«. V času nastanka leta 1944 je bila to predvsem subverzivna pripoved o razmerah v povojni Rusiji, Mustafić pa bo to dotacijo navezoval na današnji trenutek. Tej uprizoritvi bo marca sledila še ena klasika, Molierov Tartuffe, ki se bo v režiji Vita Tauferja naslanjal na novi prevod Primoža Viteza.
Dogajanje na velikem odru bo sklenila slovenska praizvedba pripovedi Neumnost pri nas manj znanega argentinskega avtorja Rafaela Spregelburda, ki jo bo režijsko obdelala Ivana Djilas. Gre za družbeno kritično komedijo, ki se navezuje na teorijo kaosa ter govori o neumnosti, povezani z obsesijo ljudi z denarjem.
Globoko v osebni notranjosti
Mali oder bo ob koncu koledarskega leta zapolnil še en pri nas v gledališče prvič postavljen tekst, in sicer Saksofonist, ki ima ljubico v Frankfurtu, pripoveduje zgodbo o medvedih pandah romunskega ustvarjalca Mateia Visnieca. Z besedilom se je spopadel režiser Marko Sosič, ki delo definira kot lirično komedijo. »Večplasten tekst zelo globoko govori o ljubezni oziroma odsotnosti ljubezni, o tišini, ki je v enem človeku, ki hrepeni po drugem, a tega ni, in je zato njegova dimenzija vzpostavljena v domišljijskem svetu, ki pa lahko postane realen,« vsebinski drobec ponudi Sosič.
Prvič pa bo v gledališče ustvarjalno zašel sicer filmski režiser Jan Cvitkovič, ki bo na odrskih deskah debitiral z avtorskim projektom Otroci Adama in Eve. Kot pojasnjuje dramaturginja Ana Kržišnik, se režiser skozi delo ukvarja s seboj, s svojo najglobljo notranjostjo ter išče praizvor odnosov, v katerih vsakodnevno živimo. Besedilo in samo predstavo bodo skozi delovni proces dopolnjevali tudi igralci. Za zaključek na malem odru bo odigrana Gospa Bovary, besedilo katere je po motivih Gustava Flauberta zasnoval Nebojša Pop Tasić, režija pa je delo Yulie Roschine. Slednja pojasnjuje, da sta s Tasićem dolgo iskala neko svojo pozicijo, svoje gledišče in prišla do takšnega izhodišča, ki ni zgolj pripoved o Emmi Bovary, temveč njena intimna izpoved.
V goriškem gledališču obenem opozarjajo še na novi program Mej-ni, znotraj katerega bodo skušali vzpostaviti živahnejši pretok predstav iz tujine ter z gostujočimi predstavami izstopiti iz klasičnih žanrov.
