Pahor ocenjuje, da je Mojca Prelesnik kandidatka, ki poleg izpolnjevanja zakonsko predpisanih pogojev s svojim dosedanjim delom tako pri nastajanju sedanjega zakona o dostopu do informacij javnega značaja kot poznejšim aktivnim strokovnim udejstvovanjem kot nekdanja namestnica informacijske pooblaščenke izpolnjuje visoke strokovne kriterije za opravljanje te funkcije.

Prav tako je lahko iz predstavitev kandidatk in kandidatov za ta položaj ter posvetov z vodji poslanskih skupin predsednik ugotovil, da ima Prelesnikova med vsemi največjo podporo in realne možnosti za izvolitev v DZ.

Predsednik republike pričakuje glasovanje o predlogu na seji državnega zbora predvidoma še ta teden. DZ informacijskega pooblaščenca sicer imenuje z navadno večino glasov poslancev.

Pirc Musarjevi mandat poteče 15. julija

Sedanji informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar bo mandat prenehal 15. julija. Informacijskega pooblaščenca imenuje DZ na predlog predsednika republike. Na javni poziv za zbiranje kandidatur oz. predlogov možnih kandidatov sredi maja je sicer prispelo osem kandidatur.

Za informacijskega pooblaščenca je lahko imenovana oseba, ki ima slovensko državljanstvo, univerzitetno izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj ter ni bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora. Informacijski pooblaščenec je imenovan za pet let in je lahko še enkrat ponovno imenovan.

Generalna sekretarka DZ od leta 2008

Prelesnikova je bila za generalno sekretarko DZ izvoljena po volitvah 2008, ko je bil za predsednika državnega zbora izvoljen Pavel Gantar (Zares), ponovno pa je bila za sekretarko izbrana po predčasnih volitvah 2011, ko je bil za predsednika DZ izvoljen Gregor Virant (DL). Na mestu generalne sekretarke DZ je ostala tudi potem, ko je predsednik DZ postal Janko Veber (SD).

Prelesnikova je diplomirala leta 1992 na ljubljanski pravni fakulteti, tri leta pozneje pa je opravila pravosodni izpit. Odvetniško prakso je pridobivala v odvetniški pisarni Emila Lipovca in pri odvetniku Alešu Rojsu.

Med leti 1997 in 2002 je imela svojo odvetniško pisarno s poudarkom na reševanju primerov gospodarskega in kazenskega prava, v nadaljnjih treh letih pa je delala na tedanjem ministrstvu za informacijsko družbo.

Od leta 2005 do leta 2008 je bila zaposlena pri informacijskem pooblaščencu, kjer je opravljala tudi funkcijo namestnice informacijske pooblaščenke za varstvo osebnih podatkov.