Veslaški šport je v tako hudi krizi, da se mora celo trofejni Luka Špik pri 35 letih po seriji veličastnih kolajn skozi dodatne boje boriti za nastop v manjvrednem finalu C za razvrstitev od 13. do 18. mesta. Če bi v veslanju veljala pravila iz moštvenih športov, bi se po blamaži v Beogradu zelo tresel stolček selektorja Miloša Janše, ki se je že pred potjo v Srbijo postavil v obrambno držo, da je vse podrejeno svetovnemu prvenstvu v Amsterdamu. Tako kot je blejski strokovnjak z znanjem, vizionarstvom, trdim delom in premetenostjo slovensko veslanje v dobrih dveh desetletjih popeljal med velesile, ga bo morda tudi vrnil na periferijo, če se ne bo znal pravočasno umakniti in vajeti prepustil naslednikom. A dodatna težava je, da kot popolna avtoriteta v stroki ni vzgojil nobenega dovolj kakovostnega naslednika.

Kajakaši in kanuisti so na Dunaju osvojili dve kolajni in se serijsko uvrščali v finale. Bron Saše Taljata in Luke Božiča ima posebno težo, saj je kanu dvosed tehnično ena najzahtevnejših disciplin. Naslov evropskega prvaka v moštvenih vožnjah med kanuisti je stvar prestiža in obliž, če ni kolajn med posamezniki, saj ekipne preizkušnje niso del olimpijskega sporeda. Kajakaši imajo svetlejšo prihodnost kot veslači. Imajo adute, da bodo imeli predstavnike v vseh štirih disciplinah olimpijskega sporeda v Riu de Janieru. Še več, interna konkurenca za en čoln na disciplino je tako ostra, da bo šlo znotraj ekipe na nož za olimpijsko vozovnico, zato kajakaš Jure Meglič že tekmuje za Azerbajdžan. Glede na trenutno stanje se lahko zgodi, da bo slovensko veslanje celo brez predstavnika v Braziliji. Še posebej, če selektor Janša ne bo znal izkoristiti študentov veslačev Jerneja Markovca in Grega Domanjka, ki študirata v ZDA.