Razprava o tem, ali bi bilo smiselno omejiti število mandatov na vodstvenih položajih kulturnih ustanov – odhajajoči generalni direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik je bil na čelu tega zavoda praktično ves čas od njegove ustanovitve, Zdenka Badovinac vodi Moderno galerijo že štiri mandate – ni nova; pojavljala se je ob nizanju mandatov omenjenih direktorjev in tudi v drugih primerih. Problem »večnih direktorjev« je očitno zaznal tudi minister za kulturo dr. Uroš Grilc, ki je na pobudo svetovalne skupine sprejel omejitev na največ dva mandata kot del prenove krovnega zakona o kulturi (Zujik). Četudi je minister še februarja odločno zatrjeval, da bo prenovljeni Zujik v dveh mesecih pripravljen, pa mu to ni uspelo, zato bo za seboj pustil enako zakonsko stanje, kot ga je prejel ob nastopu funkcije, torej tudi možnost več mandatov direktorjev – in s tem vsaj tudi izvoljivost Zdenke Badovinac; Rotovnik odhaja v pokoj. Sprejem Zujika namreč ne sodi med tekoče posle, ki jih do svojega izginotja še opravlja vlada. Ali bosta prenovljeni zakon in tudi zamisel o omejitvi mandatov zanimala tudi naslednjega ministra, pa nima smisla ugibati.
Nasprotno pa je »tekoči posel« izpeljava kadrovskih razpisov, saj jih je treba razpisati v roku, ki omogoča, da se do izteka mandata sedanjim direktorjem izbere novega (ali pač ponovno starega). Toda tudi tu se zna zatakniti, vsaj v primeru Moderne galerije, kjer se je postopek začel kasneje, medtem ko se ministrova potrditev predloga komisije za direktorico Cankarjevega doma – Uršule Cetinski – zdi realno še uresničljiva.
Zgolj teoretične možnosti?
Do 12. maja so na razpis za direktorja Moderne galerije namreč na ministrstvu prejeli 14 prijav, od tega je sedem kandidatov izpolnjevalo vse formalne pogoje za razpisano delovno mesto. Člani komisije, Špela Spanžel, generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino, dr. Gašper Troha, generalni direktor direktorata za ustvarjalnost, in dr. Beti Žerovc, zunanja članica, zdaj preučujejo prejete vizije razvoja, kandidati pa so prejeli vabila na razgovore. Po opravljenih pogovorih mora komisija ministru sporočiti svojo izbiro, ta pa kandidata predloži svetu in strokovnemu svetu zavoda, ki morata v 30 dneh podati svoje mnenje. Na podlagi mnenja komisije in obeh svetov minister imenuje direktorja.
Postopek zdaj poteka tako, zatrjujejo na ministrstvu, da bi minister Grilc še lahko imenoval direktorja Moderne galerije. A ta možnost je vsaj teoretično uresničljiva le, če bi komisija svoj predlog podala v roku dveh tednov in bi ga minister nemudoma poslal v Moderno galerijo, tam pa bi se seveda morali z njim tudi strinjati. Če bi se kjer koli zataknilo, bi Grilca volitve, če bodo res sredi julija, prehitele. V tem primeru bi postopek nadaljeval naslednji minister. Toda: »Če ta ne izbere nikogar, lahko ponovi celoten postopek.«
Izkušnje? Katere točno?
Poleg neomejenega števila direktorskih mandatov, ki po mnenju mnogih javne zavode spreminjajo v zasebne utrdbe, pa nezadovoljstvo pri marsikom vzbuja tudi razpisni pogoj o zahtevanih izkušnjah. Na nekaterih razpisih za direktorje je pogoj najmanj »pet let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu« (Cankarjev dom, Filmski studio Viba film), drugod zadošča pet let delovnih izkušenj »s področja dela zavoda« (Moderna galerija, Tehnični muzej). Zakaj in kdaj te razlike?
»Pogoji so določeni v sklepu o ustanovitvi javnega zavoda in jih ministrstvo v javnem razpisu lahko le povzame, ne more pa jih spreminjati ali določati novih. Pogoje bi lahko spremenili, če bi tako določil novi Zujik ali pa s posameznimi spremembami ustanovitvenih aktov, ki jih sprejme vlada. Je pa res, da so ustanovitveni akti posameznih javnih zavodov zelo različni in bi bilo smiselno, da se poenotijo vsaj na tistih področjih, kjer se določajo vodstvene izkušnje,« pojasnjujejo na ministrstvu.
Nejasni bistveni pogoji
A to še ni vse, različne formulacije so povsem nejasne: ali gre za »vodilno delovno mesto« znotraj kulture (in pri tem le v javnih ali tudi v zasebnih kulturnih zavodih) ali v katerem koli podjetju? »To je odvisno od določil sklepa o ustanovitvi, večinoma pa gre za izkušnje na vodilnih delovnih mestih kjer koli, tudi v nevladnih organizacijah,« odgovarjajo na ministrstvu. Ali ta pogoj ne povzroča nezmožnosti prehajanja kadrov, ki še niso znotraj bazena vodilnih kadrov, in ali ne ohranja cirkulacije enih in istih ljudi, ki ta pogoj izpolnjujejo? »Ne,« zatrjujejo na ministrstvu, »ker gre za izkušnje na različnih delovnih mestih, razen tam, kjer izrecno piše, da veljajo samo izkušnje v javnih zavodih.«
Ali torej pomeni »področje dela zavoda« v primeru Moderne galerije vse strokovne službe znotraj celotnega slovenskega muzejsko-galerijskega polja in tudi umetnostnozgodovinsko stroko ali zgolj področje dela znotraj tega zavoda, torej Moderne galerije? »Področje dela zavoda je razumljeno široko, torej vključuje vse strokovne službe znotraj zavoda in ne zgolj umetnostnozgodovinsko stroko,« pojasnjujejo na ministrstvu. Vse strokovne službe znotraj zavoda, torej Moderne galerije? In ali je to tudi strokovna varnostna služba? Nam še vedno ni jasno. Vam verjetno tudi ne. Ministrstvu pa očitno tudi ne.