Potem ko je upravna enota javnemu podjetju Snaga 21. maja izdala gradbeno dovoljenje, lahko javno podjetje končno nadaljuje gradnjo največjega slovenskega kohezijskega projekta s področja ravnanja z odpadki – Regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO). V Snagi so povedali, da je njihov izvajalec Strabag že začel pripravljalna dela.
Vodja projekta RCERO Mitja Praznik iz Snage je povedal, da se bo gradnja glavnih objektov za mehansko-biološko obdelavo odpadkov v sklopu RCERO končala predvidoma do konca oktobra prihodnje leto. Nato bo sledilo še obdobje poskusnega obratovanja. To bo po Praznikovih besedah potekalo v letu 2016.
Zaradi zamud milijoni visijo v zraku
Glede na to, da je Snaga začetek poskusnega obratovanja sprva načrtovala že v letošnjem decembru, je jasno, da javnemu podjetju ne bo uspelo ujeti dogovorjenih rokov za dokončanje regijskega centra. To posledično pomeni, da so potencialno lahko ogrožena evropska sredstva za plačila po letu 2015. Vrednost del, katerih plačilo bo zapadlo po koncu prihodnjega leta, je okoli 15 milijonov evrov, je dejal Praznik. Po najbolj črnem scenariju bi zaradi zamud, ki so nastale pri izbiri izvajalca gradnje in pri pridobivanju dovoljenj, ljubljanska Snaga lahko ostala brez tega dela evropskega denarja.
V javnem podjetju pravijo, da je evropska komisija naklonjena ideji, da bi projekt RCERO razdelili v dve fazi, pri čemer bi Snaga evropski denar za prvo fazo izčrpala iz iztekajoče se finančne perspektive, denar za drugo fazo pa iz prihodnje perspektive. Ali bo projekt, ki ne bo oskrboval le Ljubljančanov, temveč tudi približno 700.000 prebivalcev 36 drugih občin, lahko porabil vsa zagotovljena kohezijska sredstva, je tako odvisno od predloga, ki ga pripravljajo na ministrstvih za kmetijstvo in okolje ter za gospodarstvo, in od končne odločitve evropske komisije.
Je RCERO ob usmerjenosti v »zero waste« sploh potreben?
Snago je včeraj presenetilo javno pismo Karla Lipiča, v katerem je predsednik Zveze ekoloških gibanj problematiziral, ali je z vidika Snagine usmerjenosti v filozofijo »družbe z nič odpadki« (tako imenovana zero waste society) več kot sto milijonov evrov vredna investicija v RCERO sploh upravičena. Lipič je izpostavil, da je odločitev za nič odpadkov vsekakor prava pot, a da je javnosti treba predstaviti nove ukrepe, ki bodo preprečili potrebo po mehansko-biološki obdelavi odpadkov, kjer je končni produkt treba termično obdelati, da iz njega nastane energija.
V Snagi so pojasnili, da je RCERO še kako potreben, ker bo za približno eno tretjino Slovencev uredil problematiko ravnanja z odpadki, saj bo v centru potekala predelava bioloških odpadkov in obdelava preostanka komunalnih odpadkov. To pomeni, da se bo močno zmanjšal delež odloženih komunalnih odpadkov, so zagotovili v Snagi.
Direktor Snage Janko Kramžar je dodal, da so frakcijo, ki se izloči pri obdelavi preostanka odpadkov, sprva res nameravali uporabiti kot sekundarno gorivo za pridobivanje energije, a ker država ustreznega objekta ni zgradila, so morali poiskati druge rešitve, ki bodo deloma ali v celoti nadomestile energetsko izrabo omenjene frakcije. Toda Lipič je pogrešal konkretna pojasnila, kje bo končal produkt mehansko-biološke obdelave preostalih odpadkov.