Njegov četrti roman Pornograf je postavljen dve desetletji naprej v Dublin. V ospredju dogajanja je Michael, nezadovoljni tridesetletnik, ki se še ni odločil, kaj hoče v življenju. Če s pisanjem poceni pornografske plaže do neke mere zadovoljuje tako bralce kot urednika, pa s svojimi resničnimi erotičnimi eskapadami nikakor ne zadovoljuje (čustvenega) življenja svoje osem let starejše ljubice, ki z njim zanosi in se povrhu vsega še vanj zaljubi. Medtem ko sam trmasto zavrača okorela pravila družbe, ki so v precejšnji meri razlog njegovega cinizma, jim Josephine kot edinemu načinu življenja, ki ga pozna, zvesto sledi. Njena želja po poroki ni le ekonomske narave, temveč poleg čustvene predvsem socialne, saj je leta 1970 roditi zunaj zakona prehud prekršek zoper irsko družbeno moralo. Vzporedno s to ponesrečeno ljubezensko zgodbo, ki se nikakor ne more srečno izteči, pa se v romanu prepleta še druga zgodba, umiranje protagonistove tete za rakom v eni od dublinskih bolnišnic. Prihajanje novega življenja in minevanje starega, porajanje in smrt, eros in tanatos so prelomnice, ki bi občutljivo dušo napolnile s prekipevajočimi čustvi, kakršna koli bi ta že bila. Ne pa Michaelove - ta ostaja ob rahli zmedenosti vselej hladno distanciran, kot da se ga dogajanji, v kateri je vpleten, ne tičeta. Dokler jih smrt na eni strani in tako imenovana roka pravice na drugi za vselej ne ločita.
Tekoče, lahkotno izpisano delo se ne izogiba popisovanju vsakdanjih, "malih" situacij in družbenih odnosov, niti se ne trudi pripisati jim pomembnejšega mesta, kot jim gre. Iskanje novih, neznanih poti in zadušljivo izgubljanje v starih je osnovni konflikt romana, ki ga avtor spretno spleta s skoraj filigransko natančno izpisanimi prizori.
Tema umiranja za rakom je sicer pogost motiv McGahernovega pisanja in življenja; za njim je umrla že glavna protagonistka njegovega prvenca Elizabeth Reegan, pri avtorjevih enajstih letih pa njegova mama. In nazadnje je leta 2006, pri enainsedemdesetih, za posledicami raka umrl tudi avtor sam. Poleg šestih romanov je izdal še štiri zbirke kratkih zgodb, štiri dramska besedila, zbirko esejev in avtobiografijo. Slednja med drugim razkriva, da vsebuje njegova proza nemalo avtobiografskih elementov, ki so, pregneteni v literarno fikcijo, avtorju prinesli številna priznanja. Roman Med ženami je bil nominiran za Bookerjevo nagrado, leta 1998 pa je BBC po njem posnel mini nadaljevanko. Leta 1995 je bil po njegovi kratki zgodbi Korea posnet film, njegov zadnji roman iz leta 2001 z ameriško različico naslova Ob jezeru pa je postal irski roman leta in si prislužil nominacijo za nagrado IMPAC.