"Pri Joyceu sem bila zelo ohromljena ravno zaradi izjemne veličine in vsega kar ta prinese s seboj," je pojasnila in dodala, da se je s prevajanjem Joycea spopadla predvsem iz velike očaranosti in ljubezni do avtorja in njegovega dela.
Za STA je Mahkota pojasnila, da ji nagrada veliko pomeni, saj gre za nagrado strokovne javnosti. Po njenem mnenju gre del zasluge za nagrado tudi "plejadi avtorjev", ki jih je prevajala v zadnjih dveh letih. Poleg Dublinčanov je med drugim prevedla še Joyceva Pisma Nori ter Pot v Wigan Georga Orwella.
Dodala je, da je še toliko bolj vesela, ker je v ospredju nagrade poudarjena prav zbirka Dublinčani, saj ji je Joyce "neznansko ljub avtor", z njim pa se je veliko ukvarjala že med študijem. "Nekako me je ta knjiga popeljala tudi na izvir tega, kar imam v književnosti v angleščini zelo rada - k Ircem."
Poleg tega je nagrada po njenih besedah tudi način, da prevajalci vsaj za kratek čas "postanemo bolj vidni". "Naše početje je večinoma zelo skrito, nevidno, hkrati pa je razmerje med prevodno književnostjo in prevodnimi dramskimi deli v gledališčih ter izvirno slovensko literaturo močno na strani prevodov," je poudarila.
O samem prevodu Dublinčanov, prvem po 57 letih, je Mahkota poudarila, da se je "tako kanoniziranih del verjetno dobro ponovno lotiti vsake toliko časa". "To ne pomeni, da mora novi prevod izpodriniti ali marginalizirati obstoječega. Lepo bi bilo, če bi založniška logika omogočala, da bi soobstajali in bili na voljo vsi prevodi," je pojasnila.
Kot je dodala, njen prevod morda bolj strogo sledi izvirniku, saj je bilo v vmesnem času o Dublinčanih in prehodu iz naturalizma v tok zavesti napisanega veliko. Precej so se spremenili tudi prevajalski prijemi in viri.
"Pazila sem predvsem na spremembe pri sosledju časov, da čim bolj sledimo dvojnosti - ali gre za opis od zunaj ali pa za junakovo subjektivnost, ki posreduje realnost," je še pojasnila.
"Prizadevala pa sem si za patiniranost, označenost besedila, saj se dogaja v začetku 20. stoletja. Mislim, da mora biti ta dimenzija vsekakor navzoča," je poudarila nagrajenka.
Tino Mahkota poznamo kot prevajalko dram za številna slovenska gledališča, pa tudi esejev in romanov, je v obrazložitvi zapisala žirija, ki ji letos predseduje Andrej E. Skubic.
Prevajalko poleg "samoumevne prevajalske natančnosti" odlikujeta posluh za živo, aktualno slovensko besedo ter poglobljeno poznavanje britanske literature in kulture.
Z novim prevodom Dublinčanov je slovenski bralec končno dobil tudi tak prevod Joyceove mojstrovine, kot izvirniku gre, so še zapisali.
Joyce v svoji prvi prozni knjigi na samosvoj način razgrne družbeni, politični in človeški svet Dublina v začetku 20. stoletja.