Najmočnejša evropska politična skupina je po prvih projekcijah postala Evropska ljudska stranka (EPP) z 211 poslanskimi sedeži. V primerjavi z zdajšnjim sklicem parlamenta so izgubili kar 62 poslanskih mest. Na drugo mesto so se uvrstili Socialisti in demokrati (S & D), ki so uspeli skorajda ponoviti svoj volilni rezultat izpred petih let. Izgubili so tri poslanske sedeže in pristali pri 193 poslancih. Pri EPP in S & D so si volilni rezultat razlagali vsak po svoje. Že v volilni noči se je tako začelo prerivanje med vodilnima kandidatoma za novega predsednika evropske komisije. Martin Schulz iz S & D je napovedal, da si bo prizadeval v evropskem parlamentu zbrati koalicijo za svojo izvolitev, mesto zase oziroma EPP zahteva tudi Jean-Claude Juncker.
Le Penova deklasirala Hollanda
Volilni pretres za Evropo se je zgodil v Franciji, kjer je v skladu s predvolilnimi napovedmi slavila proti priseljencem in močno evroskeptična stranka Nacionalna fronta z Marine Le Pen na čelu. Rezultat iz leta 2009 je izboljšala za kar 18 odstotnih točk in slavila s četrtino osvojenih glasov. Po volilni zmagi je že zahtevala razpustitev parlamenta in predčasne volitve. Vladajoči socialisti predsednika Francoisa Hollanda so se uvrstili šele na tretje mesto. Le Penova bo zdaj v evropskem parlamentu poskušala oblikovati svojo politično skupino, v kateri bo manj sedežev kot pričakovano prispeval njen nizozemski kolega Geert Wilders. Ta je namreč v nasprotju z volilnimi napovedmi s svojo evroskeptično Stranko svobode pristal šele na tretjem mestu. Z Le Penovo in Wildersom v španovijo sicer ne namerava evroskeptična zmagovalka na britanskih volitvah, Stranka za neodvisnost Velike Britanije (UKIP), ki jo vodi Nigel Farage. Ta je na sočasno potekajočih volitvah prav tako močno porazil vladajoče konservativce premiera Davida Camerona, zaradi česar se že obeta še ostrejša linija uradnega Londona do Evropske unije. Zmaga populistov se je zarisala tudi na Danskem, kjer je ljudska stranka uspela premagati vladajoče socialdemokrate premierke Helle Thorning-Schmidt in liberalce.
Merklova utrpela izgube
Nemčija je bila ena izmed redkih večjih držav, kjer se je volilna udeležba povečala. Dosegla je dobrih 47 odstotkov oziroma 4 odstotne točke več kot pred petimi leti. Ker sta se na prvi dve mesti uvrstili etablirani veliki stranki, so politični analitiki to razumeli kot jasen proevropski signal nemških volilcev. Močno je zmagala desnosredinska konservativna CDU/CSU kanclerke Angele Merkel z dobrimi 35 odstotki dobljenih glasov, kar je sicer slaba dva odstotka manj kot pred petimi leti. Na drugo mesto se je uvrstila socialdemokratska SDP. V primerjavi z izidom na prejšnjih volitvah je svoj volilni rezultat izboljšala za 6 odstotnih točk. V evropski parlament se je s šestimi odstotki uvrstila nova evrokritična stranka Alternativa za Nemčijo (AfD), ki sicer ne namerava sodelovati v evroskeptičnem zavezništvu z Marine Le Pen.
V Italiji se je uspel socialdemokratski premier Matteo Renzi ohraniti na prvem mestu, toda takoj za njegovo stranko Partito Democratico se je na drugo mesto uvrstil populist Bebe Grillo s svojim Gibanjem petih zvezdic. Stranka obsojenega nekdanjega premiera Silvija Berlusconija Naprej Italija se je po prvih projekcijah uvrstila na tretje mesto.
Kaznovana varčevalna politika na jugu Evrope
V Grčiji, ki je v minulih letih utrpela več ostrih varčevalnih ukrepov, so volilci za reze v državnem proračunu močno kaznovali vladajočo politiko. Volitve je dobila stranka skrajne levice Siriza Aleksisa Ciprasa, ki je od Evropske unije in grške vlade ves čas terjal drugačen pristop pri reševanju dolžniške krize. Na drugo mesto se je uvrstila vladajoča desnosredinska stranka Nova demokracija, tretja najmočnejša politična sila pa je z desetimi odstotki glasov postala ksenofobna in protipriseljensko nastrojena nacistična stranka Zlata zora. Tudi na Portugalskem so volilci kaznovali varčevalno politiko vlade Pedra Passosa Coelha. Opozicijski socialisti (Partido Socialista) so postali najmočnejša evropska stranka v državi, vladajoči socialdemokratska stranka PSD in konservativna CDS pa sta uspeli zbrati okoli deset odstotnih točk manj od prvouvrščenih.
V Španiji pa volilci očitno niso kaznovali varčevalne politike svoje vlade, saj je vladajoča Ljudska stranka na včerajšnjih volitvah tesno zmagala pred socialisti.