Pri gostiteljih se je ogreval tudi Staš Skube, a že po njegovem gibanju na parketu je bilo jasno, da mu poškodovano koleno ne bo dovolilo igrati, da je nesmiselno tvegati in da bo soigralce spodbujal le s klopi. Iz enakega razloga – poškodba kolena – je na nasprotni strani nepričakovano manjkal tudi Borut Mačkovšek, čeprav so v celjskem klubu ves teden zatrjevali, da bo igral. Na ponedeljkovem treningu mu je počilo v kolenu, magnetna resonanca pa naj bi pokazala, da ne gre za hujšo poškodbo. Dovolj naj bi bil le dan ali dva počitka, a tudi štiri dni kasneje je »Mačka« tekmo spremljal v kavbojkah na tribuni. Tam je bil tudi Zvonimir Serdarušić, zdajšnji trener francoskega Aixa (pogodbo s tem klubom je zdaj podpisal nekdanji Gorenjev igralec Klemen Cehte), ki je s Celjani leta 2010 osvojil zadnjo ligaško lovoriko do sinoči.
V nabito polni in soparni dvorani je domači trener Ivan Vajdl skušal presenetiti s tem, da je Marka Oštirja postavil v začetno postavo v obrambi. A veteran, ki v tej sezoni skorajda ni igral, odslej pa bo v trenerskem štabu Gorenja, ni prinesel želenega, kajti Celjani so po slabih sedmih minutah vodili kar s 5:0. Organizatorju igre Janezu Gamsu ni uspelo povezati velenjskih niti v napadu, žarek upanja za domače pa je posijal, ko sta bila v nekaj sekundah izključena Ivan Slišković in Sebastian Skube. Po treh zaporednih golih se je Vajdlova četa približala na 8:10, a je z enakim izkupičkom odgovoril odhajajoči Madžar Mate Lekai (v novi sezoni bo z Gašperjem Margučem član Veszprema) in poskrbel, da se Velenjčani niso preveč približali.
»To so Celjani,« je odmevalo z dela tribun s člani navijaške skupine Florijani, potem ko je Marguč s svojim šestim zadetkom tik pred odmorom izenačil največjo prednost (17:12). Nagradne igre med polčasoma so sicer osrečile nekaj dobitnikov, ne pa tudi domačih navijačev, kajti Vajdl je moral – enako kot v prvem polčasu – že po slabih sedmih minutah vzeti minuto odmora (21:14). A ta spet ni pomagala, in ko je v 49. minuti Marguč poskrbel za premierno vodstvo s plus deset (30:20), so gostujoči navijači začeli skandirati »šampioni, šampioni« za konec štiriletne ligaške suše. Na razglasitvi najboljših v sezoni po izboru prvoligaških trenerjev po tekmi so pivovarji (igralci so oblekli rumene majice z napisom »Rekord majstri« in številko 18) sicer ostali brez posamične nagrade, saj je bil za najigralca izbran Staš Skube (Gorenje), za najboljšega vratarja Klemen Ferlin (Trimo, od nove sezone v Gorenju), vseeno pa je navijačem obeh ekip – domačim v tolažbo, gostujočim v veselje – po tekmi pred dvorano teknilo 400 litrov brezplačnega piva, ki ga je podarila velenjska občina.
Potem ko so ga igralci stuširali s šampanjcem, je trener celjskega kluba Branko Tamše le prišel do besede. »Občutki so fenomenalni. Pred dvema mesecema smo bili za večino mrtvi, odpisani in le redki so verjeli v nas. A smo se vrnili med žive, v končnici na desetih tekmah desetkrat zmagali in sezono z dvojno lovoriko kronali v Velenju. Zadnjo tekmo smo suvereno dobili s trdo obrambo, hitrimi (pol)protinapadi in pametno igro na postavljeno obrambo. Pretekli smo Gorenje,« je pojasnil Branko Tamše, ki je postal drugi trener za Kasimom Kamenico (Prule, Celje), ki je kot trener osvojil naslov prvaka z dvema različnima kluboma. Gorenjev trener Ivan Vajdl ni bil preveč razočaran: »Jasno nam je bilo, da bomo glede na vse dogodke v zadnjem času težko konkurenčni Celjanom. No, potihoma smo upali, da bomo vsaj enakovrednejši, a ni šlo. Vseeno mojim fantom čestitam za vrhunsko sezono, vseeno pa ostaja nekaj grenkega priokusa, ker smo v končnici zapravili pet točk prednosti.«