Miserjevo podjetje Falcon UAV je svoje prve drone testiralo pred tremi leti. »Gre za še eno tehnologijo, ki bo v svetovnem merilu spremenila podjetništvo, kot ga poznamo, tako kot se je to zgodilo z internetom in mobilno telefonijo,« zatrjuje Miser, ki poslovni uspeh vidi v stvareh, ki privarčujejo denar, obvarujejo življenja in ustvarjajo delovna mesta. Za vodenje njegovih sokolov po namibijskem nebu ni potrebna posebna izobrazba, nadzor nad ogroženo divjačino z ostrim očesom kamer na brezpilotnih letalih je cenejši od dosedanjega zemeljskega in zračnega, okrepljena pa je tudi zaščita rangerjev v naravnih parkih pri iskanju divjih lovcev. Kamere za nočno opazovanje so dodatna prednost brezpilotnih letal, ker so tihe in jih divji lovci ne morejo zaznati. Hkrati pa ne motijo živali. V poskusni fazi operacije nad Namibijo se je sicer zgodil en incident – neki orel je umetnega sokola zamenjal za plen, brez težjih posledic za oba. Osredotočena trenutno na Afriko ameriška veja WWF pričakuje, da bi lahko v letu ali dveh, ko naj bi Zvezna administracija za letalstvo (FAA) predvidoma postavila pravila za civilno rabo brezpilotnih zračnih vozil (UAV), izkušnje namibijskega programa prenesla tudi v ZDA za zaščito tamkajšnje narave in njenega življa.

Ljudje v objektivu