»Na Manhattnu po 11. septembru lahko obsodite nekoga tudi za umor Mrtvega morja,« je med sodnim procesom dejal al Masri, ki je štiri dni pričal v lasten bran in vztrajno zavračal povezave s teroristi, kot mu jih je očitala obtožnica. »Kot smo pričakovali, so se tožilci osredotočili na ideje, ne pa na dokaze,« je po odločitvi porote dejal al Masrijev odvetnik Jeremy Schneider.
»Bin Laden je nevaren vročekrvnež na čelu organizacije brez cilja«
Zvezni tožilec Preet Bharara pa je poudaril, da al Masri ni bil spoznan za krivega zaradi tega, kar je govoril, ampak zaradi tega, kar je delal. »Znova se je izkazalo, da je naš civilni pravosodni sistem več kot sposoben poštenega in hitrega sojenja teroristom,« je dejal Bharara, ki bi rad skupaj s predsednikom Barackom Obamo sodil tudi zaprtim v Guatnanamu, vendar jima tega ne dovoli kongres.
Al Masri je bil obsojen na podlagi izjav dveh znancev in prav tako osumljenih teroristov ter kriminalcev, ki sta v zameno za pričanje že na prostosti. Zanikal je, da bi skušal v Oregonu postaviti teroristično vadišče. Prav tako je zavrnil vpletenost v ugrabitev zahodnih turistov leta 1998 v Jemnu in vse druge točke obtožnice.
Med sodnim procesom je dejal, da je bil pokojni vodja Al Kaide Osama bin Laden nevaren vročekrvnež na čelu organizacije brez cilja, ki je izdal Afganistance. Glede obtožbe sodelovanja s talibani je dejal, da jim ni nakazoval denarja, ker ga imajo sami dovolj, pa vseeno ne hranijo lastnih ljudi. Denar je nakazoval vdovam in skrivnim šolam za dekleta v času vladavine talibanov.
Vročekrvne pridige proti Zahodu
Al Masri je po začetku vojne proti terorizmu vzbudil pozornost britanskih in ameriških oblasti z vročekrvnimi protizahodnimi pridigami, kar ga je pripeljalo v zapor. Ameriške tožilce je tokrat obtožil, da njegove izjave jemljejo iz konteksta, proti njemu pa uporabljajo plačane priče, ki da lažejo.
Med drugim je pričala tudi ženska, ki je preživela ugrabitev v Jemnu in se je kasneje soočila z al Masrijem. Ta sodelovanja z ugrabitelji v pogovoru z njo ni priznal, je pa povedal, da ni nikoli mislil, da bo šla zadeva tako daleč. S tem je imel v mislih spopad med ugrabitelji in vladnimi silami, ki so skušale osvoboditi ugrabljence. Ugrabitve so v Jemnu dober posel in se ponavadi končajo s plačilom in brez prelivanja krvi. Al Masri je mislil, da bo tako tudi leta 1998. Pogovor je bil posnet in slišala ga je porota.
