Dve zahtevni gorski etapi v Pantanijevih Apeninih sta na 97. izvedbi Gira že naredili opazno selekcijo in vzpostavili hierarhijo. Enodnevno slavo sta požela kolesarja, Italijan Diego Ulissi (Lampre) v soboto in Nizozemec Pieter Weening (Orica) v nedeljo v Sestoli, rožnata majica pa je po Matthewsu po pričakovanjih na ramenih izkušenega avstralskega rojaka Cadela Evansa (BMC).

V soboto je le 50 metrov zmanjkalo do male senzacije, etapne zmage Roberta Kišerlovskega (Trek). Rečan v dresu hrvaškega prvaka je bil na pragu prve hrvaške zmage. Kišerlovski je edino zmago v zadnjih štirih sezonah dosegel na državnem prvenstvu, tokrat pa je izbral pravi trenutek za napad in le hitri Ulissi, kolesar trenutka in navdiha, je na Montecopiolu preprečil veliko slavje. »Vesel sem tudi drugega mesta, je pa malo manjkalo. Zelo težak dan je bil, po zelo stresnem tednu. Moj pristop je, da se osredotočam le na etape dan za dnem, potem bomo videli, kaj bo po zelo zahtevnem zadnjem tednu na koncu v Trstu,« pravi vedno prijazni in zgovorni Robert Kišerlovski, vzgojen v Adrii Mobilu, zato ima v Sloveniji zelo veliko navijačev.

Veselje Ulissija je že drugič v ekipi Lampre delil tudi Jan Polanc. »Lepo je, če si v ekipi, kjer se zmaguje. Super vzdušje, super občutek, super nam gre,« opisuje superlative. »Dve etapni zmagi od njega tako zgodaj verjetno ni nihče pričakoval. Z njegovima zmagama se v ekipi morala še bolj dviguje. Pritiska rezultata, ki ga v italijanski ekipi zagotovo čutimo že podzavestno, ne bo več. Nadaljevali bomo sproščeno. In tudi bolj samozavestno, saj vemo, da lahko še kaj dosežemo,« zrelo opisuje Polanc, ki že upravičuje svoje mesto v ekipi, čeprav jo je dobil kot rezervist. V prvi zelo zahtevni gorski etapi je končal na 47. mestu, sedem minut za klubskim kolegom, ter v nedeljo na 40. (+ 2:20 za Weeningom). Mimogrede, o zahtevnosti sobotne etape veliko povedo tudi drugi zaostanki, saj je le sedemdeset kolesarjev končalo pod 20 minutami zaostanka, Borut Božič in Luka Mezgec pa sta si v sprinterskem »avtobusu« v soboto nabrala kar 34, v nedeljo pa 20 minut.

Mladi Kranjčan je na Montecopiolo priplezal v ugledni druščini (Irec Roche, Španec Anton, Kolumbijec Duarte, Danec Sorensen, Italijan Santaromita), a bi bil še precej višje, če ne bi v zadnjih 35 kilometrih pomagal klubskemu kolegu Przemyslawu Niemiecu. Zmagovalec dirke Po Sloveniji izpred osmih let je imel okvaro kolesa pred vznožjem Pantanijevega klanca na Carpegno, prvem selektivnem vzponu Gira, kjer je že prišlo do hude selekcije med favoriti na skupino manj kot dvajsetih kolesarjev. »Niemieca sem čakal kar štiri minute. Potem sem ga 'vlekel' do cilja. Na Carpegno sem pripeljal še z Morenom in Sanchezom,« omeni detajl, ki veliko pove o dobri pripravljenosti, saj sta slednja na zaključnem vzponu dneva imela vidno vlogo, Samuel Sanchez kot Evansov pomočnik, Daniel Moreno pa je v zadnjih 500 metrih odprl bitko za etapno zmago. »Lahko rečem, da mi gre kar dobro. Upam le, da se nisem že na prvi gorski etapi preveč 'skuril'. Razen padca sem prvi teden kar dobro preživel. Prehlad me sicer malo muči, saj je deževno vreme pustilo nekaj posledic, a upam, da bo to mimo. Utrujenost se že pozna, a to se že vsem. Upam, da se bom tudi vnaprej v redu počutil. Če ne, bom kakšen dan malo popustil in malo 'prišparal' za zadnji teden,« po prvem tednu pravi eden treh najmlajših v karavani.

Čeprav je v etapi do Monte Cassina zaradi padca izgubil kar enajst minut, je med mladimi kolesarji do 26. leta deseti. Ta razvrstitev, ki bo zagotovo veliki cilj v naslednjih letih, pa na prvem Giru ni v njegovi glavi. »Rezultate in lestvico že pogledam, drugo pa zame ne pride v poštev. Belo majico vozi le eden. Če pa nisi prvi, potem je to za ekipo vseeno. Za belo majico se bodo udarili Nairo Quintana, Rafal Majka, Fabio Aru, Wilco Kelderman,« omeni imena iz najboljše deseterice, na katera stavijo bogatejše ekipe Movistar, Tinkoff, Astana in Belkin, tudi v boju za rožnato majico. V ekipi Lampre, kjer vedo, kakšen potencial ima lanski zmagovalec Giro Furlanije - Julijske krajine in drugi s slovenskega Toura, je za zdaj vse usmerjeno na tri liderje, a se je po sobotni etapi hierarhija v ekipi malce spremenila. »Niemiec je imel veliko smole in tudi nemara zaradi tega ni upravičil, da se bo boril za vrh rožnate majice. Tudi Cunego je zaostal okoli tri minute. A imamo Ulissija. Verjetno bomo odslej dirkali zanj in bo prevzel odgovornost za generalno. Je med deseterico in obeta. Zase vem, da sem na tem Giru zato, da ubogam in naredim, kar naročijo,« Polanc razkriva ozadje klubske strategije ene od ekip, ki imajo kolesarje v ospredju.

Za Astano se prvi teden ni iztekel po željah in so med poraženci prvega tedna. Prvi šok je bil odstop Janija Brajkoviča, ki celo po spletu išče medicinske strokovnjake, ki bi mu skrajšali čas okrevanja poškodovanega komolca. Verjetno bi želel ujeti še kakšno junijsko dirko (Po Švici) in morda priprta vrata za nastop na Tour de France. V soboto pa se je uresničila še bojazen, ki jo je Borut Božič jasno izpostavil po drsalnici pred Monte Cassinom, češ da se posledice padcev pokažejo šele čez dan ali dva. Michele Scarponi ni vzdržal ritma in kljub asistenci pol ekipe končal kar devet minut za Ulissijem. Boj za rožnato majico lahko pozabi. Tudi z njegovim primerom se potrjuje pravilo, da se v prvih težkih etapah še ne pokaže, kdo bo zmagovalec Gira, zagotovo pa to, kdo ne bo.

Srečo in moč prvega tedna je najbolje izkoristil Cadel Evans, ki ima za sabo tudi eno najmočnejših ekip BMC. Izkoristil je padec pred Monte Cassinom. Kolumbijec Rigoberto Uran zaostaja že skoraj minuto, potem je gneča do dveh minut zaostanka, kjer so tudi novi up Astane, Italijan Fabio Aru, Ulissi, Quintana in Kišerlovski. »Treba je vedeti, da je do Trsta še zelo, zelo daleč in prišlo je šele do prve selekcije, nekaj na moč, nekaj na srečo. Se bo pa zaradi tega še veliko mešalo v drugih dveh tednih,« napoveduje Gorazd Štangelj, ki kot športni direktor Astane najbolje pozna ozadje, čeprav letos ne sodeluje na Giru v spremljevalnem avtomobilu. O trenutno rožnati razvrstitvi pa Štangelj razmišlja: »Uran je drugi za Evansom, a mi ne deluje suveren. Verjetno čaka kronometer (v četrtek, op. a.), kjer je boljši kot Evans. Največja slabost slednjega so strmi klanci, a jih zna prevoziti z minimalno škodo na času. Njegova zrelost se je videla tudi do Sestola v nedeljo. Aru in Kišerlovski bosta verjetno zelo blizu peterice na koncu. Aru ni slab na kronometer, a se bo v najtežjih klancih težko postavil po robu vsem. Kiš se verjetno najbolj boji kronometra. Je lahek po konstituciji, izkoristek moči na kolesu za kronometer pa očitno nima najboljše in lahko izgubi dve minuti ali več. Je pa res, da prvi dnevi krize šele pridejo in v kakšnem klancu gre lahko vsakomur vse v 'maloro'. In še nekaj bodo morali paziti Evansovi zasledovalci: če kakšno etapo čez Gavio in Stelvio zaradi vremena olajšajo, jim lahko za lov zmanjka časa. Tudi zato napad Pozzoviva te dni. Zanimivo nadaljevanje se obeta,« še izpostavlja Štangelj.

Po prvem tednu se je že vzpostavila določena hierarhija med kolesarji. Ta bo ublažila živčnost, ki je v prvem tednu prerivanja, tako kot na vseh tritedenskih dirkah, povzročila največ padcev. Tudi bowling pred Monte Cassinom. Po dnevu počitka bo jutri znova na vrsti sprinterska ali ubežniška etapa do term Salsomaggiore. To je ena od štirih velikih priložnosti za prvo slovensko zmago, kjer sta glavna kandidata Borut Božič in Luka Mezgec. V Apeninih sta zaključila v sprinterskem »pelotonu«. Ob čakanju na prvo slovensko zmago je zelo zanimiv tudi pogled na statistiko Gira v zadnjih sedmih letih. Od 2008 do včerajšnje devete etape se je zmage v posamičnih etapah (skupaj 127) veselilo točno 80 kolesarjev, 23 od njih več kot enkrat. Letos za zdaj v osmih posamičnih etapah le peterica od 198 na startu. Od zmagovalcev etap leta 2007 letos ne vozi nihče, iz let pred tem pa le peterica (Cunego, Basso, Sella, Pelizotti in Petacchi).

Kolesarstvo