CM Celje je tržnico zgradilo leta 2009 v javno-zasebnem partnerstvu s celjsko občino. Po takrat sklenjeni pogodbi bi imelo podjetje koncesijo do leta 2020, potem pa bi tržnica prešla v stoodstotno last občine. S stečajem gradbinca pa so se seveda zadeve zapletle. Tržnico sicer že več kot leto dni upravlja podjetje Derma, ki pa je stečajno upraviteljico pred nekaj tedni obvestilo, da ima velike težave v poslovanju.
Sisingerjeva je zaradi prodaje tržnice zadovoljna, velike skrbi pa ji povzroča kamnolom v Veliki Pirešici, ki ga je poskusila prodati že na dveh dražbah. Na prvi je bila izklicna cena 15, na drugi pa devet milijonov evrov. Da bi oplemenitila stečajno maso in ohranila zdravo jedro, je pred dobrim letom kamnolom dala v najem podjetju Ecobeton iz Latkove vasi. Zaradi zapletov pri tolmačenju 60. člena zakona o rudarstvu, po katerem naj bi v enem letu po začetku stečajnega postopka koncesija prenehala, so se rudarska dela v Veliki Pirešici spomladi morala ustaviti, za svoja delovna mesta pa se zdaj upravičeno boji 28 delavcev. Sisingerjeva pravi, da imajo podobne težave s kamnolomi tudi upravitelji v drugih stečajnih postopkih, zato so se povezali med sabo in poskušajo ministrstvo za infrastrukturo in prostor prepričati, da ni prav, da leto dni po stečaju preneha dovoljenje za rudarska dela. V aktivnosti se je vključila tudi gospodarska zbornica. Ob zaprtju kamnoloma namreč nima škode samo stečajni dolžnik, temveč so oškodovani tudi upniki, najbolj ločitveni. Sisingerjeva je v svojem zadnjem rednem poročilu sodišču sporočila, da so prek zbornice upraviteljev naročili celo pravno mnenje v zvezi s tolmačenjem zakonodaje, ki pa ga ministrstvo ne želi upoštevati. Ko so od inšpekcije za energetiko in gospodarstvo dobili odločbo, da morajo rudarska dela takoj ustaviti, je kamnolom kot poslovna enota izgubil precej vrednosti.