Čeprav so nekateri začudeni nad uspehom 52-letnega Mariborčana, pa ne smemo pozabiti, da so se uspehi nanj že v preteklosti kar lepili. Kot selektor je bil zaslužen, da se je slovenska reprezentanca prek Rusije uvrstila na svetovno prvenstvo leta 2010, kjer je bila celo do konca v igri za napredovanje v osmino finala. Žal mu nadaljevanje uspešne zgodbe zaradi višjih interesov in lobijev ni bilo usojeno, na morebitno ponovitev slovenske pravljice pa bomo morali počakati vsaj do konca prihajajočih kvalifikacij za evropsko prvenstvo.
Tisti, ki ga poznajo, pravijo, da je njegova največja odlika zmagovalna miselnost, ki jo zna prenesti na nogometaše, enajsterica pa pod njegovim vodstvom na igrišču deluje popolna tako glede taktike, tehnike, agresivnosti in teka. Nogometaši ga obožujejo, zato ne čudi izjava najboljšega klubskega strelca Andreja Kramarića, ki ga je proglasil za najboljšega trenerja na Hrvaškem, Kek pa je svojo skromnost pokazal, ko je ljudem, ki so tako ali drugače del kluba, polaskal, da uspeh seveda ni zgolj njegov.
Kljub evforiji in laskanju na vsakem vogalu pa največji izziv šele prihaja: zagotoviti, da bodo klubski uspehi postali stalnica. Ker je Dinamo iz Zagreba finančno daleč najmočnejši klub na Hrvaškem, bo Kek za naskok na sam vrh potreboval še nekaj več kot svoje znanje, odlično kemijo z varovanci in gledalci, ki iz tekme v tekmo polnijo stadion na Kantridi. Glede na to, da je bil klub še lansko pomlad na robu bankrota, so neverjetni uspehi že skorajda čudežni, ob njihovi nadgradnji pa bi verjetno ostali brez ustreznega besednega presežnika.
