Kaj bi večji obisk pomenil v številkah?

V STO načrtujemo, da bomo v Sloveniji letos ponovno gostili več kot 3 milijone turistov, želimo pa si, da bi se v tem letu čim bolj približali 10 milijonom ustvarjenih nočitev, lani jih je bilo 9,579.033. Verjamemo, da se bodo v letošnjem letu pokazali rezultati intenziviranih promocijskih aktivnosti na ključnih trgih slovenskega turizma v minulem letu, k čemur so pripomogli tudi dodatni trije milijoni, ki jih je za turistično promocijo namenila država oziroma vlada. Da je Slovenija na evropskem turističnem zemljevidu »destinacija v trendu«, pa potrjujejo tudi številne objave o Sloveniji, ki so se lani in letos zvrstile v priznanih potovalnih ter turističnih revijah in na portalih, med drugimi pri BBC Travel, Rough Guides, Telegraph, Travel Bulletin, National Geographic.

Na prvem mestu so po nočitvah med tujimi turisti še vedno Italijani – dobrih 929.000. A to je manj kot leta poprej. Ali ni ob krizi v Italiji vzrok za manjše število nočitev tudi v preskromni turistični promociji Slovenije v Italiji?

Podatki republiškega statističnega urada potrjujejo približno 400.000 prihodov, kar je na ravni številk iz prejšnjega leta. Prenočitev je nekaj manj kot milijon, upadle so za približno 3 odstotke. Sredi lanskega leta se je Italija rešila vsaj iz politične krize, kar je vsekakor pripomoglo k pozitivnejšemu pogledu v prihodnost in posledično nekoliko večjemu zagonu turističnih potovanj. Vsaj glede prihodov smo lahko s številkami zmerno zadovoljni, saj se je trend upadanja ustavil, pri prenočitvah pa se je precej ublažil. Slovenija ostaja na italijanskem trgu prepoznavna termalna destinacija skozi vse leto. Ob stalnem zanimanju za obalo, ki jo Italijani vse bolj doživljajo kot destinacijo, povezano z njenim naravnim zaledjem Krasom, ter ob vse večjem obisku slovenskih mest, posebej Ljubljane, nas veseli povečanje zanimanja za gore in jezera, kar v zadnjih letih prerašča v trend, ki bi ta produkt lahko povzdignil v paradnega konja tudi na italijanskem tržišču. Eden izmed zanimivejših produktov, ki povezuje italijansko in slovensko turistično ponudbo, je pohodniška pot Alpe Adria Trail, ki je plod uspešnega sodelovanja treh partnerjev – SPIRIT-a Slovenije, Avstrije Kärnten Werbung in Italije – Turistične organizacije Furlanija - Julijska krajina. Pot povezuje tri narode, tri kulture, tri pokrajinske tipe in poteka od Grossglocknerja prek Slovenije do morja pri Trstu. Letošnje leto je pomembno tudi zaradi stote obletnice začetka prve svetovne vojne. Slovenija, ki je z bojišči na Krasu in vzdolž reke Soče v tem spopadu imela pomembno vlogo, lahko o tem mnogo pokaže z zgodovinskega vidika.

Na drugi strani močno promovirate Slovenijo v daljnih prekomorskih deželah – Japonski, Kitajski, Braziliji…, iz katerih dežel turisti ustvarijo komaj kaj nočitev pri nas?

Res je, slovenski turizem glede na končne statistične podatke za lani beleži visoke stopnje rasti prenočitev na perspektivnih in prekomorskih trgih; obisk Kitajcev se je povečal za 25 odstotkov, nočitev je bilo 29.321, Korejcev je bilo več za 33 odstotkov, njihovih nočitev 27.640, iz Brazilije jih je pripotovalo kar za 48 odstotkov več, njihovih nočitev pa je bilo 18.821. Tudi Američanov je bilo za 7 odstotkov več, ustvarili so 130.877 nočitev, Avstralcev je več prišlo za 10 odstotkov več, njihovih nočitev pa je bilo 41.532. Ti trgi k skupnemu kolaču prenočitev, ki jih ustvarijo tuji turisti, doprinesejo 6 odstotkov, pri čemer se ta delež iz leta v leto povečuje. Pozitivni odzivi prihajajo tudi s trgov Kazahstana in Azerbajdžana. Čeprav gre pri omenjenih državah za trge z majhnimi absolutnimi številkami prihodov in prenočitvami gostov, pa visoke stopnje rasti kažejo na velik potencial teh emitivnih trgov, zato sta za Slovenijo pomembna sistematična vsakoletna turistična promocija in utrjevanje prepoznavnosti naše države kot turistične destinacije na teh trgih.

Ali imate upanje, da vam bo država za letos namenila večji proračun kot lani; za dosego ciljev po strategiji razvoja slovenskega turizma 2012–2016 bi namreč na leto morali imeti 20 milijonov evrov za promocijo?

V letu 2013 je bilo za izvajanje aktivnosti promocije Slovenije kot turistične destinacije, izvajanje aktivnosti zagotavljanja konkurenčnega podpornega okolja ter skupaj z evropskimi sredstvi namenjenimi krepitvi prepoznavnosti Slovenije kot turistične destinacije na voljo 10,428.499 evrov. V letošnjem letu je teh sredstev nekoliko manj, in sicer 9,566.952 evrov. V skladu z omenjeno strategijo se strinjam, da bi država morala prepoznati potenciale turizma kot perspektivne gospodarske panoge ter okrepiti proračun za promocijo Slovenije kot turistične destinacije. Ne le v Sloveniji, tudi globalno turizem kot gospodarska panoga prosperira. V Sloveniji je prispevek turizma k skupnemu BDP 12 odstotkov (v svetovnem globalnem BDP 9 odstotkov) in v državno blagajno prispeva 2 milijardi evrov! Če govorimo o dodatnih sredstvih za promocijo, se moramo zavedati, da je treba ustrezno preurediti poslovno okolje, v katero želimo vlagati, ter prestrukturirati predvsem lastniške strukture, kar je ključnega pomena tudi za ustavitev negativnega trenda investicij v slovenski turizem, ki predstavlja nevarnost za rast in razvoj celotne panoge v prihodnje.

Nacionalno turistično organizacijo imajo vse države na svetu, le Slovenija ne. Smo res bolj papeški od papeža?

Sektor za turizem izvaja funkcije nacionalne turistične organizacije ter ohranja prioritetna področja delovanja, ki jih je pred ustanovitvijo SPIRIT-a Slovenija opravljala Slovenska turistična organizacija. Partnersko sodelovanje in delovanje z vsemi pomembnimi akterji slovenskega gospodarstva na področju turizma ostaja ključnega pomena, zato ga tudi v trenutni organizacijski strukturi postavljamo na pomembno mesto. Pričakujemo, da bodo v tem letu pripravljene vse zakonske podlage za ustanovitev samostojne Slovenske turistične organizacije.

Kaj je letos osrednja nit razvoja in trženja slovenske turistične ponudbe?

Zelena, aktivna in zdrava Slovenija bo tudi letos rdeča nit, ki povezuje vse naše aktivnosti. Zelena, aktivna in zdrava Slovenija je v samem vrhu koncepta »Piramide zgodb v slovenskem turizmu« in podpira zgodbo »I feel Slovenia«, zgodbo znamke naše države in njene turistične ponudbe. Prav to zgodbo pripoveduje in utrjuje tudi naša nova tržno-komunikacijska kampanja, katere osrednji lik je trenutno najbolj prepoznavna slovenska smučarka Tina Maze. Zgodba kampanje izhaja iz krovne zgode naše države – zelene, aktivne in zdrave Slovenije – ki združuje komuniciranje trajnostnega oziroma zelenega turizma v povezavi z aktivnim življenjskim slogom. Zavedati se je treba, da na turistične tokove ne vpliva zgolj ugled Slovenije kot turistične destinacije, ampak ugled države v celoti. Medsektorsko povezovanje ter krepitev promocijskih sredstev na državni ravni sta zato ključnega pomena!

Kaj menite kot priznana turistična strokovnjakinja o v široki javnosti vse bolj priljubljeni Dnevnikovi turistični izvidnici, ki jo bo medijska hiša Dnevnik v prihodnjih dneh začela izvajati že četrtič oziroma tretjič poletno izvidnico?

Dnevnikova turistična izvidnica je v zelo kratkem času postala prepoznavna in učinkovita akcija, ki slovenskemu turizmu postavlja ogledalo. Išče dobre turistične prakse in jih nagradi z medijsko pozornostjo, slabe pa izpostavi z namenom, da se odpravijo. Zmagovita kombinacija za izboljšanje turistične ponudbe. Vse skupaj je bilo še toliko bolj verodostojno, ker kraje spoznamo skozi neobremenjene oči tujcev, obenem pa izkušnje turistov podkrepijo tudi mnenja strokovnjakov.

Kje ste preživeli minule praznike?

Delno v Sloveniji na številnih prireditvah na Obali, v Brdih, delno pa tudi v tujini. Predvsem sem izkoristila dragoceni prosti čas v krogu najbližjih.

In kje boste preživeli poletni dopust?

Želja je veliko, časa nekoliko manj. Glede na to, da sem Primorka in mi je morje zelo pri srcu, bo zagotovo vsaj del dopusta nekje ob obali.