V soboto, 10. maja, so se na ljubljanski tržnici pojavili trije inšpektorji. Čeprav so prišli kot navidezni turisti – z nahrbtniki na rami, se je glas o njihovi navzočnosti med prodajalci razširil kot blisk, zato so med obiljem jagod in češenj, ki jih je večina prodajala kot »domače«, zalotili zgolj eno prodajalko, ki je zlorabila slovensko poreklo in je v resnici prodajala italijanske jagode. V past inšpektorjev pa se je ujela samo zato, ker je sadje ponujala na treh stojnicah in po njihovem prihodu na vseh ni utegnila pravočasno zamenjati tablic z napisom države izvora.
Nenadoma je vse »domače«
Naše poizvedovanje na ljubljanski tržnici je pokazalo, da je zlorab izvora sadja in zelenjave v tem času zelo veliko. »Takoj ko se na trgu pojavi prvih pet kilogramov slovenskih jagod ali češenj, so nenadoma vse domače,« nam je povedal eden od prodajalcev, ki je registriran kot trgovec z živili, zato se ne pretvarja, da prodaja to, kar sam pridela. Nedaleč stran na precej obsežnem prostoru »domače« sadje in zelenjavo ponuja ena od slovenskih kmetij. »Vse leto prodajajo vse – od solate, čebule, paradižnika do jagod, korenja... Običajno so vsi trije, ki delajo na tej kmetiji, ves dan na tržnici. To je jasno znamenje, da ne prodajajo samo tega, kar sami pridelajo. Torej sadje in zelenjavo kupujejo tudi drugje in ju preprodajajo,« nam je namignil naš sogovornik in dodal, da takšni »kmetje« najbolj škodujejo tistim, ki resnično ponujajo zgolj to, kar zraste na njihovih njivah in vrtovih.
Prav temu, prodaji slovenskih živil, naj bi bile tržnice tudi namenjene. A se je to že zdavnaj izrodilo. Povsod po Sloveniji, ne le v Ljubljani. Včeraj so imeli slovenski ponudniki živil na mariborski tržnici sestanek z njenim vodstvom. Že več let si prizadevajo, da bi njihove stojnice fizično ločili od preprodajalcev. »Zlorabe slovenskega porekla lahko izkoreninimo samo tako, da bomo imeli tisti, ki prodajamo svoje pridelke, na tržnici poseben prostor. To je edino zagotovilo kupcem, da je kupljeno res domače. Samostojni podjetniki in tisti, ki živila kupujejo in jih prodajajo naprej, so bili nekoč ločeni od nas, danes pa smo tako pomešani, da ne veš, pri kom kupiš in kaj kupiš, zato povsem razumem tiste, ki pravijo: Ne grem več na tržnico, ker ne vem, ali tam res kupim to, kar zraste na slovenski zemlji, ali nemara to, kar je naprodaj tudi v velikih trgovskih centrih,« nam je potarnala Erna Skok, predsednica mariborskega združenja pridelovalcev vrtnin.
Erna Skok meni, da bi morali biti inšpektorji vsak dan na terenu, ne le občasno. »V tem primeru bi se lahko na lastne oči prepričali, kaj se dogaja. Zjutraj na mariborsko tržnico čebulo, krompir in vse drugo pripelje kombi z madžarskimi registrskimi oznakami, pol ure kasneje pa je vse naprodaj kot slovensko. Toda vsak, ki vidi inšpektorje, pobegne. Vest, da so na tržnici, se namreč širi hitreje kot požar, zato bi morali biti ves čas na preži,« poudarja Skokova. Prepričana je tudi, da bi kmetje, ki sami pridelujejo hrano, drug drugega nadzorovali, če bi jim na tržnici zagotovili poseben prostor.
Dokaz za to je mariborski Trg svobode, kjer poteka projekt Sveže in zdravo. Tam svoje pridelke ponujajo izključno kmetje, ki se med seboj nadzorujejo. »Kupci nam zaupajo, saj vedo, da bodo kupili to, kar je zraslo na slovenski zemlji in ima zato drugačen okus in aromo, poleg tega je tudi bolj sveže od uvoženega. Ko se vozim mimo betnavskega gradu, opazujem čumnato z napisi domači krompir, domače jagode. Ne vem sicer, kdo tam prodaja, mislim pa si, da če je ves dan tam, nima časa za kmetovanje,« ocenjuje Erna Skok.
Doda, da prekupčevalci ne izbirajo blaga, s katerim kujejo dobičke. Spretno izkoristijo začetek sezone vseh vrst zelenjave in sadja, od špargljev, solat, jagod, breskev, češenj... »Prvi plodovi so vedno najdražji, kot 'domače' pa jih ponujajo zato, ker dosežejo še višjo ceno. Toda uvožena jagoda nima arome in okusa. Kupiš jo enkrat in te mine, da bi še kakšno pokusil. Veliki trgovci prodajajo tudi poljska jabolka, potem pa ljudje rečejo: 'Vse je zanič, brez okusa.' Toda če jih prepričaš, da pokusijo tvoje jabolko, priznajo: 'Ja, toto je pa dobro.' Seveda je dobro, kajti že Marija Terezija je določila, kje naj raste grozdje, kje pšenica, kje trta, kje jabolka. Če bi se tega držali, bi bilo vse veliko okusnejše. Določena območja so namreč primerna za sadje, druga za trto…« našteva Erna Skok. Na naše vprašanje, kako to, da kupci nasedejo prekupčevalcem, ki jim pod pretvezo, da je slovensko, ponujajo uvoženo sadje in zelenjavo, pa odvrne: »Kdor je zrasel na asfaltu, ne more vedeti, ali je domača jagoda v nekem obdobju zrela ali ne. Ljudje, ki ne rastejo z naravo in dneve preživljajo med štirimi stenami za računalnikom, res ne morejo vedeti, kaj se dogaja v naravi, kdaj je sezona domačega sadja in zelenjave, kajti v velikih trgovskih centrih je vse leto na voljo vse. Češnje tudi decembra. Toda to ni normalno!«
Kazni so povišali
Z Erno Skok se strinja tudi strokovnjak za prehrano dr. Peter Raspor. »Če se osredotočimo na to, da bomo jagode jedli vse leto, se moramo sprijazniti, da jih bo dobršen del iz uvoza. In mi jih želimo jesti vse leto. Zato je v prehodnem obdobju, ko začnejo zoreti domače, največ manipulacij. Domače jagode imajo bistveno krajše proizvodne in oskrbovalne poti. Časi med obiranjem in serviranjem so krajši, zato so kakovostnejše od uvoženih. To bi morali spoštovati in ustrezno nagraditi, kaznovati pa tistega, ki to zlorabi. Toda kazni so prenizke. Če bi bili kršitelji ustrezno in dovolj kaznovani, bi bilo zlorab zelo malo ali nič, zato bi jih morala država v kali zatreti,« poudarja Raspor.
Dr. Vida Čadonič Špelič, generalna direktorica uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, pravi, da je novi zakon o kmetijstvu, ki je začel veljati pred dvema tednoma, kazni za tovrstne prekrške precej povišal. In še ena novost je: če so smeli prej inšpektorji izrekati le najnižje predpisane globe (denimo 250 evrov oziroma 125 evrov, če so prekrškarji kazen plačali v osmih dneh), jim nova zakonska ureditev omogoča izrekanje kazni v razponu. V opisanem primeru z ljubljanske tržnice to pomeni, da prodajalko jagod, ki je zlorabila slovensko poreklo, poleg izrečene prepovedi prometa čaka še od 800 do 5000 evrov denarne kazni.
Čadonič-Špeličeva napoveduje, da bodo v prihodnjih dneh ponudniki jagod in češenj še naprej na udaru inšpekcijskih služb, a ne le na tržnicah, ampak tudi tisti ob cestah, kjer se prav tako bohotijo napisi »domače«. Med sobotnim nadzorom so namreč ugotovili, da je imela večina ponudnikov cenejše italijanske in dražje slovenske jagode, a so jih do prihoda inšpektorjev povečini označevali z »domače«. »Ko pridejo inšpektorji na tržnico, se zelo hitro razširi glas o njihovi navzočnosti, zato začnejo prodajalci menjavati tablice z napisom, od kod izvira sadje,« sklene direktorica uprave za varno hrano.
