Meliso so povzdignili na najpomembnejše mesto v tedanjih apotekah in postala je prava panaceja, torej zdravilo, ki zdravi vse. Izvira iz Bližnjega vzhoda in iz Sredozemlja, v Evropo – najprej v Španijo – pa so znanje o njeni uporabi prinesli arabski zdravilci. Že v srednjem veku se je hitro razširila in kot trajnica kmalu postala sestavni del različnih samostanskih vrtov.

»Melissa« v grščini pomeni čebela, vemo tudi, da čebele nadvse obožujejo melisin cvetni med, saj je rastlina zelo medonosna. Zraste do meter in pol visoko, podobna je koprivi, prepoznamo pa jo po drobnih belih cvetovih in nazobčanih, izrazito žilnatih jajčastih svetlozelenih listih. Če jih stisnemo med prsti, izrazito dišijo po limoni, zato se jo je oprijelo tudi ime citronska melisa. Okus ima nekoliko pikanten. Cveti od julija do septembra, nabiramo pa jo lahko vse do oktobra. Lahko jo gojimo tudi v lončku na okenski polici. Toda najplemenitejši okus razvije, če jo poberemo pred cvetenjem. Če nabiramo celo zelišče v naravi, ga odlomimo deset centimetrov nad tlemi. Trganje hkrati pospešuje rast listov. Pri sušenju smo pazljivi, da listov ne mečkamo in drgnemo med seboj, ker počrnijo.

Melisa vsebuje eterično olje, čreslovine, smolo, jantarno kislino, sluz, rudninske snovi. V svežih listih najdemo tudi vitamin C. Vse te sestavine imajo zasluge, da melisa slovi kot blago pomirjevalo, ki izboljša spanec, krepi spomin in odpravlja pobitost. V kombinaciji z drugimi zdravilnimi rastlinami pa svojo moč le še okrepi. Če v enakem razmerju melisi primešate še baldrijan in hmelj, nato pa žličko zeli prelijete s kozarcem vroče vode, pustite in pozneje odcejeno popijete, potem se ni bati, da vas bodo tlačile nočne more ali da bo kdor koli kratil vaš spanec. Nazadnje smo govorili o številnih zdravilnih učinkih poprove mete, podoben seznam učinkovin ima melisa, zakaj tudi ne, saj obe izhajata iz družine ustnatic. Vsekakor ne bomo zgrešili, če bomo obe zelišči med seboj pomešali, kajti dobili bomo osvežilno, antiseptično in antioksidantno pijačo. Nenazadnje tudi zeliščne tablete za pomiritev persen, ki jih dobite v lekarni, vsebujejo meliso, poprovo meto in baldrijan. Skratka, podobno kot poprova meta tudi melisa pomirja, pospešuje prebavo, spodbuja tek in odpravlja napihnjenost, zdravi živčne bolezni in glavobol, razbijanje srca, migreno, lajša bolečine v ušesih in zobeh, pomaga pri omotici, boleči menstruaciji, pri slabokrvnosti in vsesplošni oslabelosti. Zunanje jo kot obkladke polagamo na zmečkanine, razjede, podplutbe ali boleča revmatična mesta, pri vnetju dlesni pa pomaga, če močnejši poparek grgramo. Sicer si čaj pripravimo tako, da štiri žličke posušene zeli prelijemo s kozarcem prevrete vode, pustimo nekaj časa, precedimo in po požirkih popijemo. Pripravimo si lahko tudi melisno žganje, ki ga vtiramo pri telesni in duševni utrujenosti, revmi in podplutbah. Zaradi vsebnosti polifenolov je melisa učinkovita tudi v boju proti virusu herpesa. Skrajša čas celjenja in povečuje razmik med izbruhi bolezni. Melisa uravnava še delovanje ščitnice.

Ker je melisa nepogrešljiva v čajnih mešanicah, jih nekaj za dolge zimske dni, ko bo sonca bolj malo in bo tudi zato več potrtosti, pripravimo že zdaj. Čaj proti stresu dobimo tako, da skupaj namešamo v razmerju po eno žličko kamiličnih cvetov, sivkinih cvetov, citronske melise, majarona ter šopek baldrijanovih cvetov. Zelišča prelijmo z litrom prevrete vode, pustimo deset do petnajst minut, precedimo in pijemo vroč ali hladen čaj. Če smo napeti in razburjeni, nas bo pomirila naslednja mešanica: pest melise, klinčkov, bazilike, baldrijana, izopa in pest cvetov šentjanževke. Zelišča damo v liter vrele vode, nato jih pokrita namakamo dvajset minut. Precedimo, dodamo limonin sok (lahko tudi naribano lupino ekološko pridelane limone) ter z žlico medu osladimo. Če pa želimo le nežen zvarek za lahko noč, potem si pripravimo dve skodelici čaja iz pol prgišča sveže narezane melise in pol prgišča sveže narezane sivke. Zelišči prelijemo z vrelo vodo, pustimo deset minut, precedimo, dodamo limonin sok in malce osladimo z medom. Pijemo ohlajeno.

 

Moje zdravje št. 24 / 17. oktober 2006

Nasveti naših babic