Človekova prebava poteka po približno 12 metrov dolgem prebavnem traktu. Njegova naloga je, da zaužito hrano razgradi in pretvori v prehrambne molekule, ki se skozi stene črevesja absorbirajo v krvni obtok. Hrana, ki jo zaužijemo, se večinoma razgradi že v želodcu, snovi, ki jih želodec ne more razgraditi, pa so za telo strupene, zato je pomembno, da jih skozi črevesje čim prej izločimo. Črevesje je izredno pomemben in hkrati kompleksen organ. Poleg funkcije izločanja opravlja tudi nekatere druge izredno pomembne naloge, med katerimi je zagotovo bistvena obramba pred številnimi škodljivimi bakterijami, ki so v črevesni flori, in pred mikrobi. Zdravo črevesje ima sposobnost, da se s t.i. koristnimi bakterijami, ki so v zdravi črevesni flori, bori proti razmnoževanju škodljivih mikroorganizmov. Če se to ravnovesje poruši, lahko nastanejo številne nevšečnosti. Nepravilno delovanje črevesnega imunskega sistema poveča možnost okužb ali alergijske in avtoimunske bolezni.
Mnogi strokovnjaki opozarjajo, da večina bolezni nastane prav zaradi porušenega ravnovesja v prebavnem traktu, natančneje, v debelem črevesu, saj se prav v tem predelu prebavljena (nerazgrajena) hrana zadržuje najdlje. Zdrava črevesna flora izloča encime, ki pomagajo, da se nekatere hranilne snovi, kot so železo, kalcij in drugi minerali, ki jih absorbiramo s hrano, laže prebavijo. Neprebavljena in nerazgrajena hrana ustvarja ugodne razmere za nastanek škodljivih bakterij v črevesni flori ter preprečuje, da bi se skozi steno črevesja absorbirala za telo izredno koristna hranila ─ nutrienti. Prebavni trakt, ki se poleni zaradi nerednega in oteženega odvajanje blata, je prvi opozorilni znak, da moramo čim prej ukrepati.
In čeprav so nekatere vrste prebavnih težav večinoma le občasne, se lahko kronične tegobe, povezane s slabo prebavo, spremenijo v pravo nočno moro. Veliko ljudi tarna, da v boju za izboljšanje prebave nič več ne deluje prav.
Kako in kje torej najti pravo rešitev?
Osnovni pogoj za dobro prebavo je uživanje hrane, obogatene z vlakninami, saj so te bistvene za odpravljanje zaprtja in pospeševanje lenega črevesja. Vlaknine so predvsem v živilih rastlinskega izvora, polnovrednih žitih, sadju in zelenjavi.
Med učinkovitejša živila, ki pomagajo pri premagovanju prebavnih težav in hkrati izboljšujejo prebavo, spadajo predvsem ananas, ki vsebuje bromelin, t.j. encim, ki cepi beljakovine in pospešuje prebavo, papaja, pegasti badelj in nepogrešljiva artičoka, ki v svojih listih in gomoljasti korenini vsebuje cinarin (derivat folne kisline) in cinazorid (flavorid); oba delujeta učinkovito zlasti pri prebavnih težavah, ki nastanejo kot posledica motenj v izločanju žolča. Te motnje se kažejo predvsem kot občutek napetosti oziroma polnosti, s slabostjo, napenjanjem, bolečinami v zgornjem delu trebuha in pomanjkanjem teka.
Na črevesno mikrofloro blagodejno vplivajo tudi t.i. fruktooligosaharidi (neprebavljivi sladkorji), ki skupaj z inzulinom sodijo v skupino probiotikov. Pogosto jim pravimo kar hrana debelega črevesa. Najdemo jih v nekaterih vrstah sadja, zelenjavi in žitih ─ bananah, paradižniku, česnu, ječmenu, čebuli. Njihova poglavitna naloga je, da hranijo koristne črevesne bakterije, obenem pa preprečujejo zaprtje in izboljšujejo absorbcijo živil.
Privoščite si jogurte
Mlečnokislinski organizmi, ki jih vsebujejo probiotični fermentirani izdelki, so obogateni z bakterijskimi kulturami Lactobacillus acidophilus ali Lactobacillus bifidus in te so pri vzpostavljanju pravilnega ravnovesja praktično nepogrešljive. Normalno ravnotežje vzpostavimo prav s povečanjem števila probiotičnih bakterij, zato je uživanje probiotičnih fermentiranih izdelkov skorajda nujno pri preprečevanju in odpravljanju večine črevesnih bolezni, zdravljenju driske (ki je posledica bakterijske okužbe), alergičnih reakcij na hrano, neprimerni prehrani, vnetjih, uživanju preveč kave, alkohola, čaja, gaziranih pijač in pri zdravljenju z antibiotiki. Najbolj priljubljen fermentiran mlečni izdelek je jogurt, probiotične bakterije pa so na voljo tudi v obliki kapsul, tablet ali prahu.
Moje zdravje št. 11 / 11. april 2006